SEARCH
You are in browse mode. You must login to use MEMORY

   Log in to start

Biologija 2. test


🇸🇮
In Slovenian
Created:


Public
Created by:
Nina_malina


0 / 5  (0 ratings)



» To start learning, click login

1 / 21

[Front]


OBLIKE CELIČNEGA DELA
[Back]


Kemijsko Prenašalno

Practice Known Questions

Stay up to date with your due questions

Complete 5 questions to enable practice

Exams

Exam: Test your skills

Test your skills in exam mode

Learn New Questions

Dynamic Modes

SmartIntelligent mix of all modes
CustomUse settings to weight dynamic modes

Manual Mode [BETA]

Select your own question and answer types
Specific modes

Learn with flashcards
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode

Biologija 2. test - Leaderboard

0 users have completed this course. Be the first!

No users have played this course yet, be the first


Biologija 2. test - Details

Levels:

Questions:

21 questions
🇸🇮🇸🇮
OBLIKE CELIČNEGA DELA
Kemijsko Prenašalno
Kaj so PRESNOVNE POTI V CELICI
So vse kemične reakcije v celici (organizmu) v presnovnih poteh se molekule spreminjajo, energija pa se pretvarja Vsak korak na presnovni poti katalizira specifičen encim
Katabolne poti
Katabolne poti Celično dihanje - zajema metabolne poti, pri katerih nastaja energija v obliki molekul, kot sta ATP ali NADPH: Katabolizem ogljikovih hidratov Glikogenoliza (pretvorba glikogena v glukozo). Glikoliza (pretvorba glukoze v piruvat). Pentozafosfatna pot (pri tem nastaja NADPH). Katabolizem beljakovin (razgradnja beljakovin do aminokislin): Aerobno dihanje (v prisotnosti kisika): Dihalna veriga Oksidativna fosforilacija Anaerobno dihanje: Corijev ciklus Mlečnokislinska fermentacija Etanolna fermentacija
Anabolne poti
Glikogeneza Glukoneogeneza Calvinov ciklus Fotosinteza: Svetlobna stopnja Temotna stopnja
Katabolne reakcije
Razgradnja makromolekul.Energija se sprošča
Anabolne poti
Sinteza makromolekul. Energija se porablja.
IZGRADNE POTI
SINTEZA BELJAKOVIN SINTEZA SEČNINE SINTEZA GLIKOGENA SINTEZA MAŠČOB
PRESNOVNE POTI/ PROCESI
RAZGRADNE POTI IZGRADNE POTI ANABOLIZEM KATABOLIZEM
RAZGRADNE POTI
RAZGRADNJA OGLJIKOVIH HIDRATOV BETA OKSIDACIJA VRENJE
ANABOLIZEM
ENOSTAVNI REAKTANTI, VEZANA ENERGIJA)
KATABOLIZEM
(ENOSTAVNI PRODUKTI, SPROŠČENA ENERGIJA)
PRESNOVA ( METABOLIZEM)
Zajema kemične procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu. V presnovo so prav tako vključeni procesi, v katerih pridobiva organizem potrebno energijo. Pogosto govorimo o presnovi telesu tujih snovi.
OBLIKE CELIČNEGA DELA
Kemijsko Prenašalno
OBLIKE CELIČNEGA DELA
Kemijsko(Aktivni transport Endocitoza Eksocitoza) Prenašalno Mehansko(Kontrakcija Gibanje kromosomov)
4.CELICA, ENERGIJA IN ATP
Pri eksotermnih reakcijah v c. se obnavljajo molekule ATP, ki omogočajo celično delo ATP je prenašalec kemijske energije ATP molekula je energijsko bogata molekula, ki zagotavlja energijo v metaboličnih procesih. Sprejema energijo iz katabolnih procesov in jo prenaša v anabolne procese.
ATP
Energija ATP je v negativno nabitih fosfatnih skupinah. - ATP je vodotopna in po celici potuje zaradi razlik v koncentraciji. - pri tem trka z drugimi molekulami in oddaja fosfatno skupino-fosforilacija molekul - se obnavlja
PRESNOVA- PRETVORBA…
PRESNOVA- PRETVORBA… SNOVI ( VIR OGLJIKA) -AVTOTROFIJA -HETEROTROFIJA ENERGIJE ( nastanek ATP) -FOTOTROFIJA -KEMOTROFIJA
AVTOTROFIJA
Avtotróf je organizem, ki proizvaja kompleksne organske spojine (kot so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine) iz preprostih snovi, ki so prisotne v njegovi okolici, v splošnem z uporabo energije iz svetlobe (fotosinteza) ali anorganskih kemijskih reakcij (kemosinteza). Avtotrofi so v prehranjevalni verigi proizvajalci, npr. rastline na kopnem ali alge v vodi, v nasprotju s heterotrofi, ki so potrošniki avtotrofov. Ne potrebujejo živega vira energije ali organskega ogljika. Avtotrofi lahko reducirajo ogljikov dioksid za proizvodnjo organskih spojin, potrebnih za biosintezo, in ustvarijo zalogo kemijske energije. Večina avtotrofov uporablja kot reducent vodo, vendar pa lahko nekateri uporabljajo tudi druge vodikove spojine, kot je vodikov sulfid. Fototrofi (zelene rastline in alge), vrsta avtotrofov, elektromagnetno energijo iz sončne svetlobe pretvarjajo v kemijsko energijo v obliki reduciranega ogljika. Avtotrofi so lahko fotoavtotrofi ali kemoavtotrofi. Fototrofi kot vir energije uporabljajo svetlobo, medtem ko se kemotrofi za energijo poslužujejo donorjev elektronov – bodisi iz organskih ali anorganskih virov, donorji elektronov avtotrofov pa so izključno anorganskih virov. Taki kemotrofi so litotrofi. Litotrofi uporabljajo anorganske spojine, kot so vodikov sulfid, elementarno žveplo, amonijak in železov(2+) ion, kot reducente za biosintezo in zalogo kemijske energije. Fotoavtotrofi in litoavtotrofi uporabljajo del molekul ATP, ki nastanejo med fotosintezo ali oksidacijo anorganskih spojin za reduciranje NADP+ v NADPH v organske spojine.[1]
Hetotrofija
Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov. To je ravno nasprotno od avtotrofov, ki lahko neposredno uporabljajo vire, npr. rastline lahko uporabljajo sončno svetlobo za proizvodnjo hrane iz neorganskega ogljikovega dioksida. Heterotrofi so v prehrambenih verigah znani kot potrošniki. Organski ogljik dobijo tako, da jedo druge heterotrofe ali avtotrofe. Vse živali so heterotrofi, prav tako glive in veliko bakterij. Nekatera bitja celo razvijejo simbiotska razmerja z avtotrofi in na ta način prejemajo organski ogljik.
FOTOTROFIJA
Fototrofni oz. fotoavtotrofni organizem (krajše fototrof oz. fotoavtotrof - iz grščine φωτο - foto: svetloba, τροφός - trofos: hranjenje) je organizem, ki energijo sonca s pomočjo fotosinteze pretvarja v kemično energijo za svoje potrebe. Energija sončne svetlobe se porabi za sintezo energijsko bogatih organskih molekul iz vode in ogljikovega dioksida, pri tem pa kot stranski produkt nastaja kisik. Ekološko gledano so fototrofi t. i. primarni producenti, s katerimi se posredno ali neposredno prehranjujejo vsa druga živa bitja. Izjema so kemotrofi, ki so prav tako avtotrofni organizmi. Ti namesto sončne svetlobe kot vir energije uporabljajo anorganske snovi, npr. metan. Fototrofi uspevajo v vseh okoljih, kjer je dovolj svetlobe, vode in prostora za rast. Na kopnem prevladujejo rastline, v vodnih okoljih do meje kamor prodira svetloba pa drugi organizmi, kot so alge, nekateri protisti (npr. evglena) in fototrofne bakterije (npr. modrozelene cepljivke).
KEMOTROFI
Organizmi, ki pridobivajo energijo s pomočjo oksidacijskih donatorjev elektronov, so znani kot kemotrofi. Njihov vir ogljika je lahko anorganski ogljik ali organski ogljik. Kemosinteza je primarna produkcijska presnova v kemotrofih. Med kemosintezo se preproste molekule, ki vsebujejo ogljik, npr. Ogljikov dioksid ali metan, uporabljajo za proizvodnjo organskih spojin kot hranilnih snovi z oksidacijo vodikovega plina ali vodikovega sulfida. Kemotrofi so sestavljeni iz biogeokemično pomembnih taksonov, kot so žveplo oksidirajoče proteobakterije, vodne celice, nevtrofilne železo oksidirajoče bakterije in metanogene arheje. Organizmi, ki izstopajo v temi kot oceani, uporabljajo kemosintezo, da proizvajajo hrano. Ko je na voljo vodikov plin, reakcija med ogljikovim dioksidom in vodikom proizvaja metan. V oceanih se amoniak in vodikov sulfid oksidirata, da dobita hrano s kisikom ali brez njega. Kemosintetične bakterije uživajo organizmi v oceanu, da bi izvedli simbiotski odnos. Pri sekundarnih proizvajalcih v hidrotermalnih vrelcih, hladnih pronicah, metanskih klatratih in izolirani jamski vodi koristijo kemotrofi.