You are in browse mode. You must login to use MEMORY

Confused? » Read about learn, practice and the various modes

» To start learning, click login

1 / 25

[Front]

ALS

[Back]

(AirborneLaser Scanning) skeniranjesnemanje iz letalalaserski žarek skenirapovršje, meri čas odbojačas preračunamo v razdaljo, to pa v koordinatepreko precizne GPS lokacijedobimo t.i. oblak točk (OT) -lokacije XYZin tudi DMR1(osnova za PAS)

Practice Known Questions

Stay up to date with your due questions

Complete 5 questions to enable practice

Exams

Exam: Test your skills

Test your skills in exam mode

Learn New Questions

Popular in this course

Learn with flashcards

Dynamic Modes

SmartIntelligent mix of all modes

CustomUse settings to weight dynamic modes

Manual Mode [BETA]

Select your own question and answer types

Other available modes

Listening & SpellingSpelling: Type what you hear

multiple choiceMultiple choice mode

SpeakingAnswer with voice

Speaking & ListeningPractice pronunciation

TypingTyping only mode

Gis- 1. izpit - Leaderboard

1 user has completed this course

No users have played this course yet, be the first

Gis- 1. izpit - Details

Levels:

1) Chapter 1 View

Questions:

70 questions

🇸🇮		🇸🇮

ALS

Kaj je GIS?

GIS = Geografski Informacijski Sistem(Geographic Information System)

GIS je sistem, ki omogoča:

–zajem in vnosprostorskih podatkov–organizacijo in shranjevanje prostorskih podatkov–urejanje in popravljanje prostorskih podatkov–analizo in prostorske poizvedbe–prikaz (vizualizacijo) prostorskih podatkov–nadaljnjo distribucijo podatkov v druga okolja

Razlika med GIS in CAD !

CAD (Computer Aided Design) je namenjen predvsem prikazu in izrisu podatkov (npr. AutoCAD)GIS poleg prikaza omogoča predvsem tudi prostorske analize podatkov

Pravni vidiki

praktično to pomeni, da moramo pri delu:podati izjavo o seznanitvi z pogoji uporabe podatkovod lastnika pridobiti dovoljenje za uporabo podatkovpri uporabi v svojem delu navesti vir podatkov

Primeri uporabe QGIS na zelo različnih področjih

agrikultura–vplivi vremena na agrikulturo, raba talpodjetja–vpliv selitve podjetja na aktivnost delavcevobramba–vojaško načrtovanje in strategijaekologija–načrtovanje narodnih parkov, migracije živalielektrična in energetska omrežja–daljnovodi, razvejanost plinovodov, naftovodov...krizne situacije–karte potencialnih naravnih nesreč (potresi) in smeri evakuacij

Sestavine GIS-a

1. podatkiprostorski, časovni, opisni, metapodatki2. programska oprema (software) 3. strojna oprema (hardware)računalniki, skenerji, oprema za digitalizacijo, GPS, printerji, ploterji4. ljudjeuporabniki in upravljavci GIS-a5. procedure oz. organizacijski postopkiorganizacijska, administrativna, kulturna okolja in postopki,ki zagotavljajo delovanje GIS-a

Vrste podatkov

1. Prostorski podatki–koordinate, povedo, KJE so podatki2. Opisni oz. atributni podatki–opisne informacije–to niso koordinate, temveč „pravi“ podatki (KAJ?)(3. Metapodatki)–"podatki o podatkih"

. prostorski podatki

–imenovani tudi geografski podatki–prostorske 2-D (x, y) ali 3-D koordinate (x, y, z)–prostorsko-časovni podatek -ima tudi časovno koordinato (x, y, z, t)

2. opisni oz. atributni podatki

–vezani so na prostorske podatke–npr. tip kamnine, stopnja ogroženosti zaradi plazov, analize vode ali tal, ...

3. metapodatki

(angl. metadata)–"podatki o podatkih"–podajajo predvsem informacije o vsebini, kakovosti, zgodovini, dostopnosti in lastništvu podatkov–standardizirani–javno dostopni

Tipi prostorskih podatkov

I. vektorskipodatki prostor je razdeljen v nepovezane enote II. rastrskipodatk i prostor je razdeljen na zvezne enote

Razlike med rastorskimi podatki

Geometrija objektovse deli na

:1. točke–točke s koordinatami (x,y) ali (x, y, z)2. linije–enostavne–sestavljene = polilinije3. območja (poligoni)–zaključeni–sestavljeni iz med seboj povezanih linij

II. Rastrski prikaz in zapis

vrednosti so zapisane v celicah, ki se nahajajo na koordinatah, določenimi s stolpci in vrsticamicelice tvorijo mrežo (angl. gridoz. raster)

I. Barve v rastrskem zapisu

Ja i guess

II. Barve v rastrskem zapisu

Barvni modeli1. RGB2. CMYK3. HSV (HSB) in HSL4. L*a*b

1. Barvni model RGB

model treh osnovnih barv, ki se med seboj "mešajo":–R: rdeča (red), vrednosti 0–255–G: zelena (green) , vrednosti 0–255–B: modra (blue) , vrednosti 0–255vsaka barva je mešanica teh treh!–možnih kombinacij: 256 x 256 x 256= 16.777.216 (24-bitna globina)primeri zapisa barv (R,G,B):-vijolična: (185, 132, 234)-črna: (0,0,0)-bela: (255,255,255)-modra (0,0,255)-zelena ( ? )primeren za prikaz na monitorju

2. Barvni model CMYK

model treh (+1) osnovnih barv, ki se med seboj "mešajo":–C: cyan, vrednosti 0–100%–M: magenta, vrednosti 0–100%–Y: yellow, vrednosti 0–100%–K: key(black), vrednosti 0–100%primeren za tiskanjebarve „odštevamo“barve na monitorju ne ustrezajovedno tiskanim barvam zaradidrugačnega barvnega prostora(gamut)

4. CIE Lab model (L*a*b)

L = svetlosta =dimenzija barve (zelena-vijolična, gre od -a do +a)b = dimenzija barve (rumena-modra , gre od -b do +b)

Zajem podatkov

glede na vir podatkov ločimo zajem na:primarni zajem:–direktno iz virov podatkov–daljinsko zaznavanje (aerofoto, satelitsko) -rastrski podatki–GNSS (GPS...), geodetske meritve -vektorski podatki–lasersko lidarskosnemanje -oblak točksekundarni zajem:–iz že obstoječih virov–skeniranjekart, digitalni modeli višin -rastrski podatki–digitaliziranje in vektorizacijakart -vektorski podatki

Primarni zajem -GNSS

tehnologija GNSSglobalni sistem satelitske navigacije (Global NavigationSatelliteSystem)–sistem za določitev položaja na Zemeljskem površjudoločitev položaja temelji na sprejemu signalov elektromagnetnega valovanja iz satelitov

Primarni zajem -GNSS

Ostali globalni satelitski sistem navigacije (GNSS)operativni:–GPS(Global PositioningSystem):-last ZDA, za celotno območje Zemlje (najbolj znan)-24 delujočih satelitov, od 1994 dalje (prvi: 1978)–GLONASS: ruski (Глобальнаянавигационнаяспутниковаясистема), celotno območje Zemlje-24 delujočih satelitov, od 2011 daljedelno operativni:–Galileo(EU, ESA): območje Evrope-22 (+2 testna) satelitov deluje, 2 nista dostopna javnosti-planirana je natančnost do 1 m, skupaj 30 satelitov–Compassnavigation(Beidou-2 in Beidou-3): Kitajska (2020)-34 satelitov v orbiti, v planu skupaj 35–QZSSnavigation(Quasi-ZenithSatelliteSystem/Michibiki): Japonska (4 delujejo, v planu jih je 7 do 2023), regionalni, ne globalni!planirani: NAVIC(Indian RegionalNavigationSatelliteSystem(IRNSS), Indija), tudi regionalni!

GPS tehnologija je sestavljena iz treh segmentov:

1. Satelitski–referenčne točke, iz katerih sprejemniki na Zemlji izračunajo svojo pozicijo s triangulacijo. 2. Kontrolni–pet kontrolnih centrov na Zemlji, od koder nadzorujejo satelite in jih usmerjajo v pravilne orbite3. Uporabniški–vsi GPS sprejemniki

DOP

DOPse tekom dneva spreminja zaradi različnih pozicij satelitov napaka je izražena kot DOP(Dilutionof Precision):brezdimenzijskorazmerje DOPse tekom dneva spreminja zaradi različnih pozicij satelitov vrednosti DOP:<1: idealne1-2: izjemne2-5: dobre5-10: zmerne10-20: majhne20: slaberazni sprejemniki in mobilne aplikacije(npr. GPS status) omogočajo pregled teh vrednosti

Natančnost bistveno izboljšamo z uporabo

Diferencialnega GPS (DGPS)–potrebujemo dva sprejemnika (eden je stacionaren na Zemlji)–referenčna fiksna postaja ima znano lokacijo ter oddaja signal sprejemnikom–s poznavanjem obeh sprejetih signalov izničimo motnje pri sprejemu

Glavne napake pri določanju pozicije:

motnje v ionosferi in troposferimotnje sprejema signala („urbani kanjoni“, gozd, sklanjanje nad sprejemnik)napake sprejemnikov (ure)orbitalne napakeodboji od stenpremajhno število vidnih satelitov načrtno motenje kvalitete signala in degradiranje točnostilokalno motenje

Sprejem poteka z GPS sprejemniki

dobimo seznam koordinat, ki so v geografskem koordinatnem sistemu WGS84(stopinjski zapis), npr. 46.05ºN, 14.50ºEte v računalniški obliki prenesemo direktno v GIS ali pa jih pretvorimo preko vmesnih oblik (izvoz GPXdatotek)za pretvorbo v projekcijski koordinatni sistem (Gauss-Krüger) potrebujemo transformacijo stopinjskih koordinat v metrske

Shranjevanje podatkov

Podatki v GIS-u so shranjeni v podatkovnih bazahpodatkovna bazaje zbirka urejenih podatkov, ponavadi povezanih v tabeleizdelava in vzdrževanje baz je zelo zahtevnosistem upravljanja s podatkovnimi bazami = DBMS–(DataBase Management System) je računalniškiprogram za shranjevanje in dostop do podatkovv podatkovnih bazah vrste podatkovnih baz:relacijska (RDBMS) -95 % vseh bazobjektna (ODBMS) -neprimerna za prostorske objekteobjektno-relacijska (ORDBMS) -mešanica obehrelacijskapodatkovna baza(RDBMS)podatki so shranjeni v medseboj povezanihtabelah

Povezave med tabelami v podatkovnih bazah

v relacijskih bazah so tabele povezane med sebojpovezave se ločijo po številu povezanih zapisov v eni in v drugi tabeli (ime za tovrstne povezave je kardinalnost)tri možnosti:–1:1(1:11:1one-to-one)–1:več(1:n1:∞one-to-many)-vsakemu zapisu iz ene tabele ustreza več zapisov iz druge tabele-ime in priimek : opravljeni izpiti–(več:več(n:n∞:∞many-to-many))-več zapisom iz ene tabele ustreza več zapisov iz druge tabele

Povezave med tabelami v podatkovnih bazah

tabele so med seboj povezane s primarnimi ključipovežemo jih lahko na dva načina:–1. jih združimo (angl. join)-število zapisov ostane enako-originalno tabelo prepišemo ("povozimo")-možno le pri razmerju 1:1–2. jih povežemo (angl. relate)-tabele se ne spremenijo-število zapisov se večinoma poveča-možno pri razmerjih 1:1, 1:n, n:n

Georeferenciranje

= določitev prostorske lokacije nekemu objektuprostorska lokacija v prostoru je obvezen podatekčasovni podatek je neobvezen

Georeferenciranje

1. Imena krajevenostavnaslabosti:–veliko različnih krajev ima lahko isto ime–en kraj ima lahko več imen (Atene / Athens/ Αθήνα)več Ljubljan inMariborov ! Georeferenciranje1. Imena krajevenostavnaslabosti:–veliko različnih krajev ima lahko isto ime–en kraj ima lahko več imen (Atene / Athens/ Αθήνα) Georeferenciranje2. Naslovi in poštne številkeenolično določene lokacije skoraj povsod po svetu–Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija–izjeme: Japonskaslabosti: uporabne le za naslove bivanj, ne pa tudi za naravne objekte (vrhovi, jame, ...) Georeferenciranje3. Linearno georeferenciranje–oddaljenost v metrih (ali drugi enoti) od točke vzdolž linije (ceste, železnice, ...)–uporabna pri cestah (npr. 33. km ceste G2, odsek 1275) in za določitev kraja nesreče na cestah–slabosti: lokacija je podana relativno glede na izhodišče Georeferenciranje4. Katastrske občine in parceleenolično določene s katastrsko občino in parcelno številkoglavne slabosti:–vsaka država ima svojo klasifikacijo–spreminjajo se s časom–določajo le površino–nenatančne za točke 5. Ostali načiniprojekt „Katere tri besede?“ oz. „Whatthreewords?“georeferenciranje z natančnostjo 3x3m z uporabo treh besed (možno v več jezikih)oblika: beseda1.beseda2.beseda3primer naslova: blockading.dribbles.noisiest 6. Koordinatekoordinati x in y (včasih tudi z)najboljši sistem za določitev lokacij–omogoča izredno natančno določitev položaja na Zemlji–omogoča računanje in pretvarjanje koordinatveč možnih zapisov (enot)–„stopinjski“: stopinje, minute, sekunde–„ravninski“: X in Y koordinati (metri / kilometri / ...)

Vrste koordinatnih sistemov

ločimo dva koordinatna sistema:I. geografski koordinatni sistemII. projecirani koordinatni sistem

Geografski koordinatni sistem

lokacija točke na površini Zemlje je določena z:–geografsko širino (φ)(angl. latitude, lat.)-oddaljenost od ekvatorja v stopinjah-vrednosti med 0ºin 90º, severno (N) in južno (S)-točke z enako geografsko širino so vzporedniki–geografsko dolžino (λ)(angl. longitude, long.)-oddaljenost od Greenwichskegameridiana(0º) v stopinjah-vrednosti med 0ºin 180º, vzhodno (E) in zahodno (W)-točke z enako geografsko dolžino so poldnevniki–zapis koordinat za Aškerčevo 12:-46º02' 49.7322" N= 46.047148ºN-14º29' 51.8532" E= 14.497737ºE-torej se nahajamo približno na lokaciji:46.05ºN, 14.50ºE

Primerjava ujemanja geoida, sferoida in dejanske površine Zemlje

–GPS-i merijo višino nad elipsoidom (npr. WGS84) = geoidnavišina, geoidnaondulacija–Slovenija: razlike med elipsoidno in geoidnovišino so geoidnevišine od cca 42 m do 50 m–geoid iz 2016: SLOVRP2016-Koper, 2x boljša višinska natančnost (10 cm), prej je bil AGM2000–nadmorska višina je ortometričnain se meri nad morjem–zato je geoid ploskev, ki se najbolj prilaga oceanom–diploma: J. Grahek, FGG, 2016

Vrste elipsoidov

1. WGS84(WorldGeodeticSystemiz leta 1984)–najbolje prilagojen celotni zemeljski površini–uporaben za GPS pozicioniranje–a=6.378.137,000 m–b=6.356.752,3142 m–f=1/298,257223563 I. Geografski koordinatni sistemvrste elipsoidov2. Besslovelipsoid (iz leta 1841)–uporabljala ga je Avstro-Ogrska, nato Jugoslavija in Slovenija–dobro prileganje obliki Zemlje na območju Evrope (Evrazije)–toda slabo ujemanje za cel svet–a=6.377.397,155 m–b=6.356.078,963 m–f=1/299,152815 I. Geografski koordinatni sistemvrste elipsoidov3. GRS80(Global Reference Systemiz leta 1980)–praktično enak kot WGS84–a=6.378.137,000 m–b=6.356.752,3141 m–f=1/298,257222101–razlika je torej le 0,1 mm pri osi b!!!–uporaben kot osnovni elipsoid za nov Evropski koordinatni sistem ETRS89/TM, ki ga uporabljamo v Sloveniji4. ostali elipsoidi–Clarke (1866), NAD27(1927), WGS72(1972), ...–niso pomembni za naše območje ali so zastareli

Projekcijski koordinatni sistemi

Uporabljamo kartezični koordinatni sistem (osi x in y)po vrsti deformacij ločimo več vrst projekcij:–konformne(angl. conformal), enakokotne-ohranjajo se koti-popačijo se površine in razdalje-uporabne za navigacijo–ekvivalentne (angl. equal-area), enakoploščinske-ohranjajo se površine-popačijo se razdalje, koti in oblike–ekvidistančne(angl. equidistant)-ohranjajo se razdalje-popačijo se oblike, koti in površine–ostale (gnomonske, kompromisne)

2. Projekcijski koordinatni sistemi

Ipo vrsti projekcij ločimo več vrst:1. stožčaste (konične)2. valjne (cilindrične)3. ravninske (planarne)ločijo se po tem, na kakšen način projeciramo točke iz Zemlje na ravnino

Projekcijski koordinatni sistemi

. stožčaste (konusne, angl. conic)površino Zemlje prenesemo na plašč stožca, ki lahko:–seka površino Zemlje (sekantna projekcija)–se dotika površine Zemlje (dotikalna, tangentna projekcija)–slabosti: ukrivljeni vzporedniki, težka primerjava geog. širin 2. Projekcijski koordinatni sistemi2. valjne (cilindrične)površino Zemlje prenesemo na plašč valja–normalne: valj se dotika ekvatorja–prečne(angl. transverse): valj se dotika poldnevnika–poševne (angl. oblique): valj se dotika poljubnega kroga–lahko so dotikalne ali sekantne–razdalje so prave le na dotikalnih poldnevnikih oz. ekvatorju 2. Projekcijski koordinatni sistemi3. ravninske (planarne)projekcija površja na ravnino, ki se dotika Zemljelahko so dotikalne ali sekantnepo točki dotikanja Zemlje ločimo:–polarne(točka dotikanja je severni ali južni pol)–ekvatorialne(točka dotikanja je na ekvatorju)–poševne(točka dotikanja je kjerkoli) 2. Projekcijski koordinatni sistemi3. ravninske (planarne) -nadaljevanjeazimutne (angl. azimuthal): posebne ravninske projekcijepo lokaciji projekcijskega središča ločimo:–gnomonsko-projekcijsko središče je v središču Zemlje–stereografsko-na površini Zemlje–ortografsko-v neskončnosti najbolj znani projekcijski sistemi1. Mercatorjeva projekcija–konformna, cilindrična–vsaka linija predstavlja pravo smer (azimut)–uporabna za navigacijo Gauss-Krügerjevsistem v Sloveniji–naš stari državni koordinatni sistem ima oznako (datum) D48/GK–uporablja Besselov1841 elipsoid–pravokotna koordinatna mreža–površje Zemlje je razdeljeno v cone širine 3ºokoli poldnevnikov (1. cona -okoli 3. poldnevnika)

Koordinatni sistem je določen z naslednjimi parametri

(doktorat: T. Podobnikar, 2001):geografsko dolžino srednjega meridiana λ0,= 15ºgeografsko širino izhodišča projekcije φ0,= 0ºfaktor merila na srednjem meridianu (oznaka m0ali redkeje k) ali modul projekcije, ki zagotavlja, da linearna deformacija nikjer znotraj cone ne presega določene vrednosti, = 0.9999abscisni zamik (angl. falsenorthing) in = -5.000.000 mordinatni zamik (angl. falseeasting) –ker bi bile sicer y-koordinate točk, ki ležijo zahodno od srednjega meridiana, negativne. =+500.000 m

D96/TM

Koordinatni sistem v Slovenijinaš nov državni koordinatni sistem ima oznako D96/TM in temelji na geografskem datumu ETRS89(EuropeanTerrestrialReference System1989)vezan na statično Evrazijsko ploščo, zato se koordinate, vezane na ETRS89, ne spreminjajo zaradi potovanja tektonskih plošč–koordinate kraja se spreminjajo v času zaradi potovanja plošč!

ZDGRS)

Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu (, Uradni list 25/20144. člen: Ta zakon se ne uporablja za potrebe Slovenske vojske, ki uporablja izključno koordinatni sistem zveze NATO.5. člen: Državni prostorski koordinatni sistem je skladen z evropskim prostorskim koordinatnim sistemom ESRS (EuropeanSpatialReference System).

Najbolj znane mreže

3. Univerzalna prečna Mercatorjeva projekcija (UTM)–konformna, cilindrična–podobno kot pri Gauss-Krügerjevi projekciji je površina Zemlje razdeljena v cone, toda širine 6ºokoli poldnevnikov (60 con)–črke označujejo cone v smeri od juga proti severu–Slovenija je v coni 33T 2. Projekcijski koordinatni sisteminajbolj znani projekcijski sistemi4. Univerzalna polarna stereografska projekcija (UPS)–konformna, stereografska–uporabna za projekcijo visokih geografskih širin, kjer ostale projekcije preveč popačijo (UTM ima omejitev do 84ºN in 80ºS)

Lociranje -AML

V primeru nujnega dogodka je natančna lokacija klicatelja ključnega pomena. Le tako lahko enote prve pomoči hitro posredujejo in nudijo pomoč.Ko oseba na številko 112 kliče iz pametnega telefona, se lokacija klicatelja se lokacija klicatelja prikaže na geografski karti v informacijskem sistemu in sestavi na podlagi jakosti signala baznih postaj, znotraj katerih se klicatelj giblje. V tem primeru je lokacija klicatelja na geografski karti označena kot območje in v večini primerov ni zadovoljiva za hitro posredovanje. Zato je prišlo do razvoja tehnologije AML (angl. AdvancedMobileLocation), ki smo jo v Sloveniji začeli uporabljati med prvimi na svetu.Tehnologija AML deluje na način, da pametni telefon ob klicu na številko 112, poleg vzpostavitve glasovnega kanala za pogovor z operaterjem, posreduje tudi kratko sporočilo. Ta vsebuje natančno lokacijo klicatelja in se sestavi na podlagi jakosti baznih postaj, brezžičnih omrežij v okolici klicatelja, in signala GPS. V tem primeru je lokacija dovolj natančna za hitro posredovanje. Lociranje -AMLOrganizacija: EENA-the European Emergency Number Associationwww.eena.org/amlUprava RS za zaščito in reševanje: SPIN https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid IV. Urejanje podatkov 223 of 469

Ločimo dve vrsti kart

:referenčne–podajajo splošne informacije (ceste, relief, ...) o ozemljutematske–podajajo specialne informacije (gostota prebivalstva, območja plazovitosti, nahajališča fosilov, kamnolomov, ...)

Vsaka karta mora vsebovati:

naslovmeriloozemljelegendoavtorja, letoorientacijo (sever)koordinate(mrežo ali oznake)geološke karte:–profili–litološki stolpci

Ločimo več načinov prikaza rastrskih objektov:

1. prikaz večkanalnih barv (angl. Multibandcolor)2. prikaz palete barv (Paletted)3. prikaz sivih odtenkov (Singlebandgrey)4. prikaz barvne lestvice (Singlebandpseudocolor)5. prikaz senčenja reliefa (Hillshade)

Shapedatoteke

za razliko od geopodatkovnihbaz lahko vsebujejo le en tip podatkov:–točke–linije–poligonishranjene so kot več datotek!–jame.shpgeometrija objektov (npr. točke)–jame.shxindeksi za hitrejše poizvedbe–jame.dbfatributna tabela (dBASEformat)–jame.prjkoordinatni sistemtoda: nimajo shranjene simbologije(barv, simbolov, ...)

Ostali tipi datotek

CAD datotekedostopamo lahko tudi direktno do datotek, shranjenih v formatu CAD programov (AutoCAD, ... )*.DWG ali *.DXFtoda...vsako geometrijo (točke, linije, poligoni + sloj anotacijoz. imena/besedila) moramo obravnavati ločenorastrske slikeGIF, BMP, TIF, MrSID, JPG, IMG (ERDAS Imagine)...tabele

Analiza podatkov

ločimo več vrst analiz podatkov:1. poizvedbe2. meritve3. prostorsko modeliranje4. optimizacijo

Merilo

grafično–prikaz z razdelkitekstovno–prikaz z opisom–1 cm = 200 mštevilčno–1:50.000

Prikaz ploskev oz. površin

prikaz z rastriprednosti: bolj enostavni, hitri izračunislabosti: manj natančni, težave z ločljivostjoprikaz s TIN mrežamilahko upoštevamo bariere (vektorske)boljši za prikaz rek, grebenov ipd.

TIN

= nepravilna trikotniška mreža(triangulated irregular network)izdelamo jo s triangulacijo oz. s povezovanjem znanih treh točk v čim bolj enakostranične trikotnike

ALS

Od Komaca : kakšna je razlika med kontrolirano in nekontrolirano klasifikacijo podob

Nenadzirano(nekontrolirano): Analitik določi število spektralnih razredov, katerih in-situ lastnosti pa ne pozna . Združevanje na podlagi K-srednjih vrednosti . Nadzirano: Analitik poda spektralne opise razredov (učna območja) Algoritem na podlagi znanih opisov razvrsti vse celice na podobi v razrede

Kakšne vrste podatkov poznaš in jih opiši?

1. prostorski podatki imenovani tudi geografski podatki imajo prostorske 2-D (x, y) ali 3-D koordinate (x, y, z) povedo – KJE? prostorsko-časovni podatek - ima tudi časovno koordinato (x, y, z, t) 2. opisni oz. atributni podatki nimajo koordinat, povedo, KAJ? vezani so na prostorske podatke npr. tip kamnine, stopnja ogroženosti zaradi plazov, analize vode ali tal... 3. metapodatki (angl. Metadata) "podatki o podatkih" podajajo predvsem informacije o vsebini, kakovosti, zgodovini, dostopnosti in lastništvu podatkov standardizirani in javno dostopni

Na kratko piši postopek kako bi z GIS-om naredil sloj kjer imaš različne geološke plasti, različne litologije z različnimi fosili.

Na kratko piši postopek kako bi z GIS-om naredil sloj kjer imaš različne geološke plasti, različne litologije z različnimi fosili. Najprej bi ustvaril novi vektorski plasti, eno za poligone in eno za točke. Vnesel bi potrebne stolpce, ki bi služili klasifikaciji v atribucijski tabelo. Nato bi uvozil karto geoloških plasti in jo digitaliziral tako, da bi vsem različnim geološkim plastem določil svoj poligon in jih označil z atributi kot so vrsta in starost kamnine in če imamo podatke še debelina plasti. Različne fosile bi digitaliziral tako da bi za vsako najdišče fosilov določil svojo točko ki bi ji pripisal atribute kot sta vrsta in število fosilov. To urejanje poteka s pomočjo orodne vrstice Editor.

Na kakšne načine so podatki povezani v relacijskih bazah?

Povezave se ločijo po številu povezanih zapisov v eni in v drugi tabeli (ime za tovrstne povezave je kardinalnost) med seboj so lahko povezani na tri načine: -1:1 (1:1 1:1 one-to-one) vsakemu zapisu iz ene tabele ustreza le eden iz druge tabele vpisna številka : ime in priimek študenta -1:več (1:n 1:∞ one-to-many) vsakemu zapisu iz ene tabele ustreza več zapisov iz druge tabele ime in priimek : opravljeni izpiti -več:več (n:n ∞:∞ many-to-many) več zapisom iz ene tabele ustreza več zapisov iz druge tabele

Opiši poimenovanje temeljnih topografskih načrtov.

Temeljni topografski načrti imajo oznako TTN. Poznamo TTN5 kar pomeni temeljni topografski načrt v merilu 1:5000 in TTN10 kar pomeni temeljni topografski načrt v merilu 1:10.000.

Na kakšen način lahko zapišemo števila v GIS-u?

Byte(med 0 in 255), Short intiger (celo število), long intiger (celo število z večjim obsegom števil), single (številka z decimalnimi mesti, dubble (številka z decimalnimi mesti in večjim obsegom števil).

Kaj so TIN mreže?

TIN pomeni triangulated irregular network ali nepravilna trikotniška mreža. Uporabljamo jih za pikaz površin. Dobimo jih a tako da po 3 znane točke s koordinatami x, y, z povezujemo v čim bolj enakostranične trikotnike.

Kratka definicija daljinskega zaznavanja in naštej 3 primere uporabe v geologiji.

Pridobivanje podatkov o določenih objektih, ne da bi se jih dotikali ali kako drugače posegali v njih. uporaba za geomorfologijo, Litološko kartiranje , tektonika in ogroženost zaradi potresov , deformacije površja, prisotnost vode in vlage v tleh

Uporabnost Gis-a (področja npr. agrikultura, ekologija,...) in opiši

Agrikultura : vplivi vremena na agrikulturo, raba tal podjetja : vpliv selitve podjetja na aktivnost delavcev ekologija : načrtovanje narodnih parkov, migracije živali zdravstvo : področja nalezljivih bolezni daljinsko zaznavanje : barvni ortofoto posnetki ozemlja, satelitski posnetki

Kaj pomenijo kratice WGS84 in GRS80

WGS84 (World Geodetic System iz leta 1984) GRS80 (Global Reference System iz leta 1980)

Nekaj z poligoni pojasni union, merge in intersect

Merge: združevanje dveh ali več poligonov(ali linije) v enega če imajo enake lastnosti in se dotikajo. Pologoni morajo biti na istem sloju. Atributi se ohranijo iz prvega objekta. Primer: združimo dve geološki karti, na kateri je ista plast Union: Združujemo lahko poligone (ali linije) iz različnih slojev . Atributi posameznih slojev se ohranijo. Primer: iz posameznih slojev območij glin, peskov in prodov naredimo nov sloj sedimentnih kamnin Intersect: Nov poligon (linijo) sestavimo iz območja, kjer se prekrivata dva ali več poligonov . Atributi se ne ohranijo .

Prelomi, jezera, plazovi, jame, nakloni pobočij... si moral napisati al gre za vektorsko (linija, točka, poligon) al za rastrsko obliko

Prelomi-linija, jezera-poligon, jame-točka, nakloni pobočij – raster

Od Komaca : kakšna je razlika med kontrolirano in nekontrolirano klasifikacijo podob