Slj- slovnica
🇸🇮
In Slovenian
In Slovenian
Practice Known Questions
Stay up to date with your due questions
Complete 5 questions to enable practice
Exams
Exam: Test your skills
Test your skills in exam mode
Learn New Questions
Manual Mode [BETA]
Select your own question and answer types
Specific modes
Learn with flashcards
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode
Slj- slovnica - Leaderboard
Slj- slovnica - Details
Levels:
Questions:
41 questions
| 🇸🇮 | 🇸🇮 |
| POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč ŠTEVNIK Glavni; ena Vrstilni; prvi Ločilni; petero Nedoločni; nekaj Množilni; petern PRISLOV Krajevni; zunaj Časovni; danes Prislovno vzročnostni; zakaj Lastnostni prislov; okusno, dobro |
| POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč ŠTEVNIK Glavni; ena Vrstilni; prvi Ločilni; petero Nedoločni; nekaj Množilni; petern PRISLOV Krajevni; zunaj Časovni; danes Prislovno vzročnostni; zakaj Lastnostni prislov; okusno, dobro |
| POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč ŠTEVNIK Glavni; ena Vrstilni; prvi Ločilni; petero Nedoločni; nekaj Množilni; petern PRISLOV Krajevni; zunaj Časovni; danes Prislovno vzročnostni; zakaj Lastnostni prislov; okusno, dobro |
| POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč ŠTEVNIK Glavni; ena Vrstilni; prvi Ločilni; petero Nedoločni; nekaj Množilni; petern PRISLOV Krajevni; zunaj Časovni; danes Prislovno vzročnostni; zakaj Lastnostni prislov; okusno, dobro |
| POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč ŠTEVNIK Glavni; ena Vrstilni; prvi Ločilni; petero Nedoločni; nekaj Množilni; petern PRISLOV Krajevni; zunaj Časovni; danes Prislovno vzročnostni; zakaj Lastnostni prislov; okusno, dobro |
| POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč ŠTEVNIK Glavni; ena Vrstilni; prvi Ločilni; petero Nedoločni; nekaj Množilni; petern PRISLOV Krajevni; zunaj Časovni; danes Prislovno vzročnostni; zakaj Lastnostni prislov; okusno, dobro |
| Vprašalni zaimki | Kdo, komu, katero, kakšen, koga – po osebi kam, kje – po kraju kaj, katero, kako, česa – po stvari kdaj, koliko –po času koliko –po količini zakaj –po razlogu |
| SVOJILNI ZAIMKI | Moja, mojega, moje... - jaz tvoj, tvojega, tvoje... - ti njeno, njenega, njen... - ona |
| 3.POVRATNO SVOJILNI ZAIMKI | Svoj, svojo, tvoj, mojega...Mojca je mlajša sestra od svoje sestre. Najprej pometi pred svojim pragom. Marta je prosila učiteljico, naj oceni tudi njeno nalogo. |
| 4.KAZALNI ZAIMKI | Tukaj, takrat, ta, takšnega, to, teh, tja… 5 |
| .OZIRALNI ZAIMKI | Kdor, kamor, kogar, česar, kjer, kar, čigar... |
| ZAIMKI | Besede, s katerimi sprašujemo po čem (npr.po imenu pisca vabila, po času in po kraju izleta), so VPRAŠALNI zaimki. Beseda moj/moja/moje stoji namesto svojilnega pridevnika. Zato ji rečemo SVOJILNI zaimek. Svojilnih zaimkov je veliko, npr. tvoj, njegov, njen… Z njimi poimenujemo, čigavo je kaj oz. komu pripada bitje oz. predmet. Besede, ki kažejo na že omenjene besede v besedilu ali na bitja, predmete, prostore okolici govorca so KAZALNI zaimki. Zaimki, ki se končujejo na glas oz. črko R, so OZIRALNI zaimki. Z njimi opisujemo odgovarjamo na vprašanja (npr. namesto lažnivec rečemo kdor laže, namesto parkirišče rečemo kjer parkiramo). |
| GLAGOLSKI NAKLON | GLAGOLSKI NAKLON POVEDNI V pretekliku, sedanjiku, prihodnjiku. 2.POGOJNI V sedanjiku (bi pomagala), v pretekliku (bi bila pomagala) 3. VELELNI V sedanjiku (spoznaj |
| VEZNIK | Priredni (in, pa): Povezujejo razne dele povedi – besede ali stavke. Poimenujejo enakovredna razmerja. Podredni (da) Povezujejo samo stavke. Poimenujejo neenakovredna razmerja |
| ČLENEK | ČLENEK(=partikule) Besede, ki izražajo sporočevalčevo razumsko presojo stvarnosti ali večjo/manjšo stopnjo njegovega prepričanja o čem, njegovo pritrjevanje, zanikanje ali vpraševanje. So nepregibne besede. Nimajo vloge samostojnega stavčnega člena. |
| MEDMET(=interjekcija) | Beseda, ki neposredno izraža sporočevalčevo doživljanje stvarnosti. Vrste: Razpoloženjski Posnemovalni Velelni So nepregibne besede. Nimajo vloge stavčnega člena. So nepravi stavki oz. pastavki ali samostojne povedi |
| Slovarji | Glava: obsega iztočnivo in podatke o njeni besedni vrsti (pri samostalniku navedena končnica v rodilniku ednine, okrajšava za spol, pri pridevnikih končnici za ženski in srednji spol, pri glagolih sedanjiška oblika in okrajšava za vid) - zaglavje: tam najdemo podatke o naglasnih in oblikovnih posebnostih, o izgovoru in o tonemskem naglasu iztočnice -pomenski del: sestoji iz razlage pomena/pomenov (če jih je več, so oštevilčeni z arabskimi številkami - najprej podan osnovni pomen) iz ponazarjalnega gradiva (zgledi iz rabe) in iz dveh gnezd - frazeološkega(pika) in terminološkega (kara) - tam je navedena tipična raba gesla v stroki Kvalifikatorji.(ekspr.)... |
| Sklanjetve- 1. moška |
| 2. moška sklanjatev |
| ZAPISOVANJE GLASOV: | Pomenske dele besed (morfeme) zapisujemo enako; npr.: golobi [b] - izg.: golob [p],golobček [p]. |
| ZAPISOVANJE ZVOČNIKOV: | Pri nezvočnikih zapisujemo znamenje za glasovno različico, ki jo izgovarjamo pred samoglasnikom (koNJ-izg.: koN).-OU (govor) pišemo kot OL (bOLha-izg.: bOUha); -V pišemo, ko gre za gibanje v notranjost (Vdeti,...);-U pišemo, ko gre za odmikanje, dovršitev (Ubežati, Usesti se,...). |
| ZAPISOVANJE NEZVOČNIKOV: | Pri nezvočnikih zapisujemo črko za glas, ki ga izgovarjamo pred samoglasnikom ali zvočnikom (medveD-izg.: medveT). Če sta na morfemskam šivu dva enaka ali podobna soglasnika zapisujemo oba, čeprav navadno v izgovoru ne slišimo obeh (oDDih- izg.: oDih) |
| IZGLAGOLSKI SAMOSTALNIK/GLAGOLNIK | Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje. Tvori se iz nedovršnikov. Spada med neosebne glagolske oblike Glagolnike, tako kot druge samostalnike, sklanjamo. Glagol Glagolnik sedeti sedenje brisati brisanje hoditi hoja |
| GLAGOLSKI NAČIN | Tvornik/aktiv- Navijači so gledali tekmo( povzročitelj) Trpnik/ pasiv- Tekma je bila gledana( povzročitelj se ne kaže) |
| SKLONI | Imenovalnik- hiša rodilnik- hiše dajalnik-hiši tožilnik-hišo mestnik- o hiši orodnik- s hišo |
| NEVEZANA OBLIKA- | Nanj |
| NAGLASNA OBLIKA- | Njega njej |
| NASLONSKA OBLIKA- | Mu, ga |
| Stopnjevanje pridevnikov – teorija | V osnovi poznamo dve vrsti stopnjevanja: dvostopenjsko in tristopenjsko. Pri dvostopenjskem stopnjevanju poleg osnovnika poznamo še elativ, ki ga tvorimo z obrazilom pre- ali prislovi (lep – prelep, delaven – nadvse delaven). S to obliko izražamo najvišjo mero posamezne lastnosti. različnimi stopnjami. Imenujejo se osnovnik (npr. topel, vroč), primernik (npr. toplejši, bolj vroč) in presežnik (npr. najtoplejši, najbolj vroč). Prav iz teh primerov pa je že razvidno, da lahko pridevnike stopnjujemo na dva načina: z obrazilom (topel, toplejši, najtoplejši) ali s prislovom oz. opisno (vroč, bolj vroč, najbolj vroč). |
| GLAGOLSKI VID | OMEJEN ČAS- DOVRŠNI GL. NEOMEJEN ČAS- NEDOVRŠNI GL |
| INTONACIJA | Tonski potek v povedi ali v delu povedi se imenuje intonacija. Ta je lahko končna ali nekončna. Končna intonacija nam pove, ali je poved pripovedna, vprašalna/velelna ali vzklična. V povedih, ki se izgovorijo brez čustvene vznemirjenosti, je stavčna intonacija večinoma padajoča. Taka intonacija je značilna za pripovedne povedi, zato jo imenujemo pripovedna intonacija, pa tudi za vprašalne povedi, ki se začnejo z vprašalnim zaimkom (kdo, kje, česa ...). V odločevalnih vprašalnih povedih, ki se začnejo z vprašalnico ali (to lahko tudi izpustimo) in na katere lahko odgovoriš z da ali ne, je intonacija rastoča. Tako intonacijo imenujemo vprašalna intonacija |
| POLNOPOMENSKE BESEDE | PRIDEVNIKVrstilni; slovenski /svojilni; sosedov/lastnostni; vroč ŠTEVNIK Glavni; ena Vrstilni; prvi Ločilni; petero Nedoločni; nekaj Množilni; petern PRISLOV Krajevni; zunaj Časovni; danes Prislovno vzročnostni; zakaj Lastnostni prislov; okusno, dobro |