Prilagoditvena funkcija. | Velja za živali in ljudi(ima vlogo prilagajanja/prilagoditva).Čustva imamo saj so se dokazala koristno v času evolucije. Olajša nam prilagajanje okolju(fizično in socialno).
Primer:ogen-bolečina-strah |
Aktivacijska funkcija | Povzročajo v telesu fizične spremembe( povišan srčni utrip/tlak , dihanje, spremeni apetit, prebavo.) Čustva nas bodo aktivirala/vzburila, zato bomo bolj previdni, hitrjeje tekli...). Čustva so najbolj intenzivni motivatorji. Aktivacijska funkcija povezuje tudi intenzivno čustva in motivacijo( ta sta dva različna družbena procesa) |
Komunikacijska funkcija | Čustva urejajo medsebojne odnose. Čustva imajo funkcijo da izrazimo naše notranje stanje. Pri komunikacijski funkciji ne potrebuješ povedati osebi kako se počutiš, ker se to vidi na zunaj. To kažemo z namenom da se drugi prilagodijo tebi oz odreagirajo. |
Vrednostna funkcija | Da nam čustvo obarva nek dogodek z vidika da nam daje večjo vrednost. Ni nevtralnih čustev. Ta dogodek obarva z negativno ali pozitivno vrednostjo.. Zaradi tega so lahko nača čustva funkcionalna.Če hočeš iti hiro z motorjem nas bo to naredilo bolj pazljivo. Če pa je nefunkcionalno , pa nas bo naredilo preveč strah in bomo zaradi tega imeni blackout in padli hitreje. |
Subjektivno doživljanje čustev | Jasno prepoznamo, da doživljamo neko čustvo, Ta duševni proces tudi ločimo od drugih. |
Kognitivna ocena | Ob tem ko določamo neko čustvo sem nam avtomatično začnejo pojavljat misli skupaj z doživljanjem tega čustva.Misli se poavijo AVTOMATIČNO in so del čustva. |
Fiziološko vzburjanje/fiziološke reakcije | Telesne spremembe zaradi delovanja avtonomnega živčnega sistema.Aktivirajo organizem in ga pripravijo na neko aktivnost.( hiro dihanje, povečan srčni utrip..) |
Čustveni izrazi | Drobne spremembme v vedenju, vendar opazne navzven. Mimika obraza, kretnje rok, telesna drža, tonu glasu... |
Motivacija za vedenje / samo vedenje | Neko čustvo te motivira za neko dejanje. Da se zapreš v sobo. To dejanje ni skladno z drugimi dejanji. Ko zamenjaš vse komponente dobiš drugo čustvo. |
Čustveni izrazi | Izražanje in prepoznavanje čustev je pomemben del nevrebalne kumunikacije. Ustrezno nebesedno izražanje čustev in uspešno prepoznavanje čustev sta dve pomembni socialni spretnosti. |
Način govora in glas | Spreminja višina glasnost in barva ter hitrost in ritem pod to sodi tudi jok smeh žvižganje vzdihovanje, z tem predvsem izražamo temeljna čustva žalost jeza veselje |
Govorica telesa | Sestavni del so obrazni izrazi ali mimika obraza stik s pogledom različni gibi kretnje in telesna drža |
Motnja čustev | Agresija, fobija, euforija, depfesija |
Čustvena zrelost | Se razvije in to je ena izmed treh zrelosti
Trije vidiki čustvene zrelosti
Čustveno nezrela oseba je triletni otrok.
Uravnavanje čustev
Ustreznost glede na okoliščine- kultura, funkcionalnost |
Ustreznost glede na okoliščine | Da je naše čustvovanje zrelo, ko je prilagojeno in ustrezno in ta ustreznost je prilagojena glede na okoliščine kje se ta nekaj zgodilo. Lahko se zgodi da doživljamo napačno ali pravilno.Lahko pa doživljamo to čustev ki je pravilno. AMPAK TA JE LAHKO PREVEČ INTENZIVNO.okoliščine lahko predstavljajo kulturno smrt sorodnika in pogreb kot okoliščina . naša kultura predstavlja na našo čustvo strah .Funkcionalnost ali nam čustvo škoduje ali pripomore .Strah pred izpitom je nefunkcionalno |
Uravnavanje čustev | Najbolj učiten , ali lahko uravnava ali tega ni zmožna Otrok se smeje preveč in joče preveč
Doživljanje in izražanje . Doživljanje da lastna čustva prepoznamo. Lahko uravnavamo kvaliteto in intenzivnost.Da prepoznamo da je naša reakcia škodljiva. in da smo zmožni uravnavati.Če preveč nadzoruje svoja čustva |
Kompleksnost/ raznovrstnost | Razvita oseba lahko doživlja vsa čustva.Več imaš različnih čustev bolj si zrel. Enostavna in kompleksna. Tvoja zmožnost da doživljaš pozitivna in negativna čustva.Kompleksna socialna čustva:sram in krivda.Empatija-doživljamo čustva od nekoga drugega |