Etiologija AKK | dr. Paramyxoviridae, aviarni paramiksovirusi serotipa 1 (APMV1)→ izredno spremenljiv v patogenosti
-ssRNA
ovojnica
6 vir.P: NP, P, M, F, HN, L |
glikoproteina vir. ovojnice APMV1 | glikop. HN: omogoča vezavo vir. na c. rec.; hemaglut. in nevram. akt.; interakcija s prot. F; omogoča sproščanje novo nastalih vir. delcev iz gost. c.; določa tropizem, omogoča ok. in patogenezo APMV1; prepoznavanje gost. površinskih rec. z vezano sialično kislino in pritrjevanjen vir. na gost. c.
glikop. F: omogoča zlitje c. in vir. membrane in vstopanje vir. genoma v gost.c. → določa patogenost!!! cepitev F0 na F1 in F2 pgojuje virulenco APMV1 |
razvrstitev sevov APMV1 | viscerotropni velogeni (↑patogeni)- akutne letalne inf. s krvavitvami v črevesju (↑pogin)
nevrotropni velogeni (↑pat.)- resp. in živčne motnje z ↑ smrtnostjo
mesogeni (↑pat.)- akutne resp. in ž. motnje z ↓smrt. (predvsem mlade), predvsem golobi
lentogeni -blaga ali nezaznavna resp. inf. → cepiva
asimptomatski- avirulentni in se lahko replicirajo le v črev. traktu→ cepiva |
Določanje patogenosti APMV1 | vsi se dobro namnožijo na kok. embrijih
Inokulacija povzroči umiranje- velogeni v 1-2dneh, manj pat. v 3-7dneh
lahko tudi v prim. c. kulturah in c. linijah→citopatski efekt v obliki sincicija (kasneje odmrejo c.)-že v nekaj urah
IC→živčni znaki in pogin
ICPI, IVPI, MDT
Pat. možno določati tudi z molek. metodami: virulentni sevi vsaj 1 bazično AK (vpliv proteaz) slabo vir. cepij samo tripsin (le preb. in resp. trakt) |
definicija AKK za EU | je inf. ptic s katerimkoli ptičjim sevom APMV1 z ICPI 0,7 ali višjim
→ danes v uporabi druga def.: vir. sevi vsebuje vsaj 1 bazično AK |
epizootiologija AKK | po celem svetu
v SLO zadnji izbruh 1991, nato program cepljenja (tudi golobe)
potrjena pri 241 vrstah ptic
najpog. kokoši in golobi |
Občutljivost virusa APMV1 | Zaradi ovojnice obč. na vsa: lipidna topila, eter, detergente, formalin, ↑T, žarčenje, ↑in↓pH, v zamrznjenem mesu preživi več let
pri ↓T in ↑vlagi infektiven dlje časa
v gnoju dlje kot AI |
širjenje APMV1 | HORIZONTALNO- izločki resp. trakta, konjuktiv, iztrebki
Izloča še preden kaže KZ, kont. lahko tudi jajčna lupina in j. vsebina
prenos tudi človek z opremo itd.
Vertikalen NI možen (izolacija vseeno možna)
najpogostješi modeli prenosa inf. str 108 (9alinej) |
Klinična slika AKK | Ink. doba kratka : 2-15dni (5-6dni)
Različni znaki odvisi od patogenosti vir., vrste živali, staroti, imun. statusa, stresa, drugih pat., doze vir., načina inf. |
Oblike AKK- KZ | Viscerotropna velogena: perakuten potek (tudi 100%mortalnost, pogosto brezKZ)
resp. motnje, slabost, pogin, ↓ nesnosti, oteženo dih., apatičnost, depresija, vodeno zelena driska s krvjo, roža in podbradek sta cianotična, oteklina glave... str. 109
Nevrotropna velogena: nenaden pojav resp. motenj, sledijo vdnevu ali 2 živčni znaki, ↓nesnosti, morb. do 100% mort. 50% pri odraslih, 90% pri mladih
Mezogena: blažji KZ
Lentogena: blaga virusna okužba; blage resp. motnje in ↓nesnosti
GLEJ STR. 109!!! |
Patomorfološke sprem. AKK | Spremembe niso patognomonične!
V primerih perakutne infekcije in nenadnega pogina ter v primeru živčnih znakov je možno, da sploh ni nobenih patomorfoloških sprememb!
Razlika z AI je v tem, da ni tako močnih sprememb na podbradkih!
- edem podkožja v okolici sapnika, predvsem ob vhodu v prsni koš,
- edem in cianoza rože in podbradkov,
- polnokrvnost ali krvavitve po sluznici sapnika ali močno hemor. vnetje sapnika,
- vnetje zračnih vrečk,
- pikčaste krvavitve po mašč. treb. votline, po srčni in skeletni miš. in pod ser. opnami,
- pikčaste krvavitve in ekhimoze po sluznici žlezovnik, predvsem na meji z mlinčkom in okrog ustij mukoznih žlez,
- edem, krvavitve, nekroze in ulceracije po sluznici črevesja, predvsem po Payerjevih ploščah, ileocekalnih tonzilah in drugih področjih z limfatičnim tkivom,
- edem in krvavitve po jajčnikih |
Patohistološke sprem. AKK | ▪ Živčni sistem: encefalomielitis, perivaskularna infil.limfocitov, prolif. endotelnih c.
▪ Limfoidno tkivo: izginjanje limfoidnega tkiva, nekroze vranice, fokalna nekroza z uničenjem limfocitov vranice in timusa
▪ Prebavila: hemoragične do nekrotične spremembe, nastanek limfoidnih agregatov (TIMUS je prizadet!)
▪ Dihalni sistem: izguba ciliarnega epitela na sapniku, edem sluznice, edem zračnih vrečk, hiperemija in edem bronhov |
Dif. diagnostika AKK | ➢ zelo patogena AI
➢ infekciozni laringotraheitis (značilen samo za piščance)
➢ IB
➢ druge okužbe s paramiksovirusi,
➢ vse bakt. ok. z ↑ mortalnostjo (salmoneloza, akutna pastereloza)
➢ mikoplazmoza,
➢ pomanjkanje vit. E,
➢ akutne zastrupitve (aspergiloza – gre v možgane zelo hudo),
➢ tehnološke napake, ki povzročijo visoko smrtnost (zadušitve, toplotni stres, dehidracija...). |
Diagnostika AKK | KS je neznačilna, zato temelji diagnostika na izolaciji in ident. virusa, potrdi se tudi patogenost
Izolacija možna na kok. embriih (9–11D, SPF jata → virus lahko povzroči zamiranje, izražena hemagutinacijska aktivnost = 1.znak) ali pa na c.kult. fibroblastov
Primerni vzorci za izolacijo so:
- kloakalni, trahealni brisi
- praktično vsi organi (najbolje možgani, ledvice, vranica, pljuča, sapnik = velike koncentracije virusa)
- iztrebki
Identifikacija in karakterizacija:
▪ HI test z uporabo monospec. antiserumov (PMV1 – PMV9)
▪ monokonalna Pt
▪ določitev intracerebranega indeksa patogenosti (ICPI)
▪ določitev časa zamiranja embrijev
▪ RT- PCR, rRT PCR za ločevanje med patogenimi in cepnimi sevi (uporabi se vzorec krvi, tkiv, alantoisna tekočina)
▪ določitev AK zaporedja cepnega mesta F0 proteina (med 112 – 117) → vemo virulentnost! (virulentni sevi imajo namreč vsaj eno bazično aminokislino) |
Imunost AKK | -1. imunski odg. sproži celična imunost v 2-3D
-Humoralna Pt nevtralizirajo virus, in sicer se pojavijo 6-10D po ok. (najvišji titri bodo 2–3T po okužbi)
-Hemaglutinacijska Pt obstajajo še leto dni
-IgA in v sledovih IgG se pokažejo v izločkih dih. sistema, preb. in Harderjevi žlezi istočasno kot serumska Pt
-Če je kokoš serološko pozitivna prenese Pt na potomce (zaščiti jih pred poginom v prvih dneh). |
Cepljenje AKK | Namen cepljenja: zaščita organizma pred infekcijo in preprečevanje nadaljnjega namnoževanja ter možnosti širjenja infekta
Tipi cepiv proti NDV:
❖ živa - ateniurana cepiva (lentogeni sevi NDV z ICPI nižjim od 0,4)
❖ inaktivirana - mrtva cepiva
❖ vektorska cepiva
❖ *DNA cepiva
Metode cepljenja: voda za pitje, okulonazalno, spray ali aerosol metoda
Možni so stranski učinki: padec nesnosti, resp.motnje in slaba ješčnost
o EID50 je infekcijska doza na embrij
o avirulentna cepiva, zelo, varna, termostabilna (lahko uporabiš v vročih pogojih)
o inaktivirana cepiva so super, a so draga → nizka celična imunost (slabša so kot živa) če pride do okužbe je večje širjenje virusa v primerjavi z atenuiranimi cepivi
o maternalna Pt blokirajo cepivo – je potrebno paziti na sam njihov titer |
Prevenitva AKK | V pravilniku je, da morajo biti vse jate kjer je več kot 350 živali imunizirane, a ni denarja s strani države za cepivo.
Zelo veliko ljudi ima zato 349 živali
Vsako leto se pregleda, kako so živali cepljene, vzame se krvni vzorec (nesnice, brojlerji, manjše reje) → veterinarji, ki imajo koncesijo s strani države (20 na eno jato) → test HI (pokazalo se je, da so lahko titri zelo visoki → visoka imunost – nevarno, ker lahko v jati pride do superinfekcije)
Splošno mora imeti 85% jate titer protiteles zadostno visok
Težave so pri brojlerjih – kratka življenjska doba in je potrebno najdit pravi čas za samo cepljenje |
Cepni sevi AKK | Vsi cepni sevi so si izredno podobni, razlike so v tropizmu in zmožnosti razmnoževanja.
• La sota ima največji tropizem – prodre v različne organske sisteme, visok nivo nevtralizacijskih teles → pogosto v uporabi
• b1 sev zelo atenuirano cepivo → za zelo mlade živali – lokalna in humoralna imunost, masovna aplikacija (voda za pitje, pršila), cepljenje lahko privede do blagih respiratornih motenj in padca nesnosti, občutljivo v okolju (temperatura, klorirana voda) |
Cepljenje MJ -AKK | ▪ 2x cepljenje z atenuiranim živim cepivom (2-3T , 8-10T) ali 1x cepljenje z inaktiviranim cepivom (17-19 T)
▪ vsa cepljenja morajo biti izvedena pred nesnostjo |
Cepljenje brojlerjev-AKK | ▪ dokaj kratka življenjska doba živali (36D in več) – navadno cepijo DSP in okoli 28D(če ne cepiš 1. dan cepiš med 17 in 21D)
▪ prisotnost maternalnih Pt (do 2-3T)
* v Rusiji cepijo 1. D, 8 Din še 21. Dna področjih, kjer so težave z AKK (to je preveč, zato so imunski organi živali zelo majhni, ampak se res bojijo te bolezni in to vseeno počno)
▪ v ugodnih epizootioloških razmerah idealni način cepljenja v vodi za pitje 14–21D (blage postvakcinalne reakcije in zadovoljiv imuni odgovor) |
Cepljenje puranov-AKK | ▪ nižja občutljivost za atipično kokošjo kugo
▪ slabši imunski odgovor na cepljenje po spray in p/o metodi
▪ trend pitanja puranov v Sloveniji do cca 20 kg (18 tednov)
▪ 14-21.D , 8 T, 12T - živa atenuirana vakcina |
Ukrepi v primeru potrditve AKK | AKK spada v skupino posebno nevarnih kužnih bolezni → zatiranje po zakonu.
Potek:
✓ pokončanje perutnine (golobov se ne ubija, ampak se jih zapre za 45D)
✓ uničenje ali dekontaminacija krme, stelje, gnoja
✓ meso perutnine – uničenje
✓ uničenje valilnih jajc
✓ nadzor v primeru, če se izolira virus s ICPI 0,7 – 1,2 – cepni sev
✓ okuženo območje: 3 km – ukrepi: popis gospodarstev, redni klinični pregledi, zapiranje perutnine, razkuževanje, nadzor nad premiki (jajca, zakol), prepoved odstranjevanje gnoja, prepoved razstav in sejmov 21 dni po čiščenju in dezinfekciji
✓ ogroženo območje : 10 km – ukrepi
✓ 30D po zadnjem čiščenju in dezinfekciji |
Katere metode se uporablja za pokončanje perutnine (AKK)? +katere pline | Za pokončanje perutnine se lahko uporabljajo naslednje metode:
- elektronarkoza;
- dekapitacija in dislokacija vratu;
- zaplinjenje z ogljikovim dioksidom;
- mehanične naprave za uničevanje jajc in dan starih piščancev.
Druge metode:
- za jate, v katerih je manjše število ptic, se lahko uporabi intrapulmonalna ali i/v aplikacija sredstev za evtanazijo (npr. T 61);
- za velike jate se lahko uporablja zaplinitev v zaprtem prostoru; število ptic naj ne bi presegalo 150 živali (povprečne teže 1,8 kg)
Plini, ki se uporabljajo za usmrtitev
- ogljikov dioksid (CO2) 17,5 kg/1000 m3: prostor mora biti nasičen 30 minut, živali so pokončane v 15 minutah;
- ogljikov monoksid (CO) 8 kg/1000 m3: prostor mora biti nasičen 30 minut, živali so pokončane v 15 minutah;
- vodikov cianid (HCN) 3 kg/1000 m3: prostor mora biti nasičen 30 minut, živali so pokončane v 4 minutah (ekstremno toksičen, uporabljati ga sme le izkušeno osebje) |