| Kje je bila pradomovina Slovanov in zakaj so se od tam pričeli odseljevati? | »Pradomovina« Slovanov se predvideva na območju porečij Odre, Visle, Dnepra in
Dnestra.
Vzroki za selitev slovanskih plemen: pritiski tujih ljudstev (Huni, Avari ali Obri),
prenaseljenost, bogastvo rimskih pokrajin, klimatske spremembe, ekstenzivno
poljedelstvo, ki zahteva večja območja… |
| Kako(čas, smer) se je odvijala poselitev vzhodnih Alp? | Prvi val selitev v vzhodnoalpski prostor (VA), okoli 550, sovpada z umikom Langobardov iz Panonske nižine in nato leta 568 iz porečja Save. Potekal je iz SV smeri, skozi Moravska vrata (dan.Češka) k porečju zgornje Mure do Karavank.Drugi val, konec 6. stoletja, je potekal iz JV v porečje Save in Drave (Panonija, LJ in CE kotlina, V Koroška), do zaledja Trsta, Krasa |
| Približen obseg poselitve in sosednja ljudstva? | VA Slovane (VAS) so etnično »obkrožali«: Hrvati na jugu, Langobardi na zahodu –
oblikuje se t.i. langobardski limes (etnična meja med Slovani in Germani, ki je vse do
danes le rahlo spremenjena narodnostna meja med Slovenci in Italijani),Bavarci na SV, Avari na vzhodu.
Obseg poselitve VAS v 9. stoletju se ocenjuje na površini okoli 70.000km2 |
| kakšen je bil odnos VAS do staroselcev? | Ali so jih ubili ali pa zasuznjili. Drugi pa so zbezali |
| Kje je potekal langobardski limes in zakaj to mejo posebaj izpostavimo? | Kje je potekal langobardski limes in zakaj to mejo posebaj izpostavimo?
langobardski limes (etnična meja med Slovani in Germani, ki je vse do
danes le rahlo spremenjena narodnostna meja med Slovenci in Italijani), ki je potekal:
Tržič, Fara, Krmin, Čedad, Humin, Pušja vas |
| Posledice slovanske poselitev | propad rimskih mest, nazadovanje pismenosti, umik krščanstva,
prekinitev pravnega redu rimske države, begunci, selitve, suženjstvo (krščeniki = naziv
za staroselca krščanske vere, ki so ga VAS zasužnjili), kasneje sodelovanje oziroma
prenos znanja »razvitejših« staroselcev: orno poljedelstvo, čebelarstvo, planšarstvo,
sadjarstvo, vinogradništvo, steklarstvo… |
| Zakaj je bila pomembna Samova plemenska zveza? | Samova plemenska zveza je nastala 623 zaradi avarskega nasilja. Povezala je Slovane
od Baltika do Jadranskega morja. 626 se zvezi priključijo VA Slovani. Ta koalicija
slovanskih plemen je bila uspešna tudi proti Frankom in Bavarcem na zahodu. Po Samovi
smrti, leta 658, zveza razpade, edino VAS pod vodstvom kneza Valuka (omenja se že
630) ohranijo samostojnost (vpliv reliefne razgibanosti). Za prostor njihove poselitve se
je uveljavilo ime Karantanija. |
| Kje je bilo središče Karantanije in kako je bila družbeno urejena? | Središče-Krnski grad, ureditev Kneza so izbirali med pripadniki vladarskega rodu (t. i. prvaki) in je imel funkcijo
vrhovnega sodnika, poveljnika vojske, odločevalca davkov. Poleg Valuka so ohranjena
knežja imena - Borut, Gorazd, Hotimir, Valtunk.
K prvakom je spadalo še vojaško plemstvo in posebnost v evropskih zgodnje fevdalnih
družbah – kosezi, knežji spremljevalci, ki so izbirali in ustoličevali KK. Kosezi so bili po
ugledu in položaju plemiči, glede na gospodarstvo pa sodili med kmete.
Večina ljudi so svobodni kmetje, ki so živeli v vaških skupnostih in več teh je sestavljajo
župo, ki jo je vodil župan. Družba je bila sužnjelastniška (zasužnjeni staroselci =
krščeniki) in izrazito patriarhalna. Ženske in otroci (Čehi še danes rečejo otroku
»hlapec«) so bili neenakopravni, last moža, očeta. Skupna je bila uporaba pašnikov,
gozda in voda. |
| Kako je potekalo ustoličevanje knezov in kateri viri nam to dokazujejo? | Knezi so oblast dobili s posebnim obredom, ki ga imenujemo ustoličevanje. Ker obreda
ne poznamo iz takratnih virov, se značilnosti obreda sklepa iz kasnejših, mlajših virov, ki
so opisovali ustoličevanje koroških vojvod do 15. stoletja: nemška pravna knjiga
»Švabsko zrcalo« (13.st.), »Štajerska rimana kronika« (14.st.) in »Avstrijska
kronika 95 gospostev« (rokopis Clemensa Speckerja iz 1479/80). Vojvodski prestol so
v 9. stoletju postavili Franki. Še danes stoji na prvotnem mestu, na Gosposvetskem
polju.
Ustoličevanje KK naj bi torej potekalo ob/na knežjem kamnu, ki je ostanek jonskega
stebra iz Virunuma. Obred, ki vključuje bodočega kneza v kmečki opravi in vola, je
predvidoma potekal v staroslovanskem jeziku. Danes je na ogled v palači koroške
deželne vlade v Celovcu. KK tudi ni poznala nobenih heraldičnih simbolov, zato pogosto
uporabljena izraz in podoba t. i. karantanskega panterja nista zgodovinsko pravilna. |
| Ali ločiš knežji kamen od vojvodskega prestola? | knežji kamen je ostanek rimskega stebra
vojvodski prestol pa je pravi prestol iz kamna, danes je v Avstriji |
| Kje je nastala kneževina Karniola? | Po uničenju Avarov konec 8.st. je južno od Karavank nastala kneževina Karniola.
Središčne je bilo v Zgornjem Posavju, verjetno na območju dan. Kranja. Ime je
kneževina dobila po keltskem plemenu – Karni, ki so tukaj bivali v času antike. Karniolci
so zelo hitro priznali oblast Frankov, a s samostojno notranjo upravo. |
| Zakaj sta v zgodovini Karantanije pomembni letnici 743 in 818/819? | Leta 743 KK knez Borut prosi Bavarce za pomoč proti Avarom, ki so ogrožali prostor
VAS. Bili so poraženi (pomembno za vso Evropo!), a na račun tega Karantanci izgubijo
delno samostojnost. Pomeni, da so izvoljenega kneza potrdili Bavarci oz. Franki (bavarski
vazali). Prične se pokristjanjevanje in postopno uvajanje zahodnega, frankovskega tipa
fevdalizma! Sami še vedno odločajo o notranji politiki.
Leta 818 se prične upor Ljudevita Posavskega iz Siska proti Frankom, h kateremu se
priključijo še Karantanci. Ker so bili poraženi (820), je Karantanija izgubila popolno
samostojnost in postala frankovska grofija. Ti so nasilno uvajali krščanstvo in svoj tip
fevdalizma. To je bil začetek 1200 let trajajoče germanske nadvlade nad večino
današnjega slovenskega etničnega prostora. |
| Od kod so prišli prvi misijonarji in kakšne metode pokristjevanja so uporabili? | Škofija iz Salzburga (od 798 nadškofija) z Modestom (določi ga škof Virgil) posveča
prve cerkve na območju KK (Gospa sveta). Ta t. i. irska metoda je dovoljevala poganske
šege s krščansko vsebino, domači jezik in ni bila nasilna. Najprej so pokristjanili visok
sloj (prva kneza, ki sta sprejela krščanstvo in ki ju je potrdil frankovski kralj Pipin, sta
bila Gorazd in Hotimir). Kljub milejši metodi se Karantanci upirajo. Najbrž tudi zato, ker
se že uvaja cerkvena dajatev. |
| Kako je Karel Veliki rešil spor med Salzburgom in Oglejem leta 811? | V proces pokristjanjevanja se vključi še oglejski patriarhat, kar povzroči spor s
salzburško nadškofijo. Reši ga Karel Veliki leta 811 = cerkveno mejo je določil po Dravi,
ki velja cerkvenih reform iz časa Marije Terezije.
Leta 818 se prične upor Ljudevita Posavskega iz Siska proti Frankom, h kateremu se
priključijo še Karantanci. Ker so bili poraženi (820), je Karantanija izgubila popolno
samostojnost in postala frankovska grofija. Ti so nasilno uvajali krščanstvo in svoj tip
fevdalizma. To je bil začetek 1200 let trajajoče germanske nadvlade nad večino
današnjega slovenskega etničnega prostora. |
| Kje in kdaj je nastala Spodnja Panonija? | Sredi 9.st. je ob Blatnem jezeru knez Pribina (kasnejši mejni grof) ustanovil kneževino
(fevd Ludvika Nemškega) Spodnjo Panonijo. Središče je bil Blatenski kostel. Njegov sin
Kocelj je SP za kratek čas (869-874) osamosvojil. Takrat sta tukaj delovala grška
misijonarja Konstantin in Metod, ki sta širila krščanstvo v slovanskem jeziku
(»makedonščina« - nekaj sta jo poznala, saj sta prihajala iz Soluna, dan. grškega dela
dežele Makedonije). Uvedla sta slovansko bogoslužje, sestavila črkopis – glagolico,
prevajala sta verske knjige, izobraževala slovanske duhovnike. Po koncu SP je salzburška
nadškofija leta 876 zatrla bogoslužje povezano s slovanskim jezikom, saj so ju že pred
tem obtoževali krivoverstva. |
| Kdo so bili knez Kocelj, Ciril in Metod? | Sredi 9.st. je ob Blatnem jezeru knez Pribina (kasnejši mejni grof) ustanovil kneževino
(fevd Ludvika Nemškega) Spodnjo Panonijo. Središče je bil Blatenski kostel. Njegov sin
Kocelj je SP za kratek čas (869-874) osamosvojil. Takrat sta tukaj delovala grška
misijonarja Konstantin in Metod, ki sta širila krščanstvo v slovanskem jeziku
(»makedonščina« - nekaj sta jo poznala, saj sta prihajala iz Soluna, dan. grškega dela
dežele Makedonije). Uvedla sta slovansko bogoslužje, sestavila črkopis – glagolico,
prevajala sta verske knjige, izobraževala slovanske duhovnike. Po koncu SP je salzburška
nadškofija leta 876 zatrla bogoslužje povezano s slovanskim jezikom, saj so ju že pred
tem obtoževali krivoverstva. |
| Nastanek rimsko-nemškega cesarstva(145-148) | Po neuspešnem uporu Ljudevita P. so VA Slovani spadali pod frankovsko državo. 843 (verdunska pogodba) se je frankovska država razdelila in ozemlje nekdanje Karantanije pripada vzhodnemu delu, iz katerega se kasneje razvije germanska Nemčija.Po Kocljevem porazu, leta 876, vso to območje (Spodnja Panonija + Karniola +Karantanija) dobi Arnulf, dedič vzhodno frankovskega vladarja Karlamana, ki središče obdrži na Krnskem gradu. Po osvojitvi Bavarske je Arnulf postal vzhodno frankovski kralj.V okviru fevdalizma nastajajo prva gospostva, sam proces pa zaustavijo Ogrski vpadi. Po izumrtju Karolingov je vzhodno frankovska država razpadla na več vojvodin – Saška,Švabska, Bavarska, Lotaringija… Novi nemški kralj (kasneje cesar), v začetku 10.stoletja, postane saški vojvoda.Od konca 9.st. so največjo nevarnost za naše kraje predstavljali Ogri, ki so vpadali v nemške dežele in preko današnje Slovenije v severno Italijo. Plenilski pohodi povzročijo hude izgube v prvi polovici 10. stoletja. Leta 955 so pri Augsburgu Nemci odločilno porazili Ogre, ki se ustalijo v Panonski nižini. Kralj Oton I. se je pri vladanju oprl na Cerkev in leta 962 ga je papež okronal za cesarja RNC-ja.Cesar Oton II. je zaradi obrambe na JV cesarstva uredil mejne krajine – marke. Vodili So jih mejni grofje oz. krajišniki. Njihova moč je bila odvisna od velikosti posesti. Mnogi So se nagubali, da bi meje svojih posesti izenačili s pokrajinskimi. Tako bi postali deželni knezi = vojvode. |
| Navedi zgodovinske dežele in opiši zakaj so nastale + katere posvetne in cerkvene fevdalne rodbine imajo največ fevdov na Slovenskem ? | V 11. stoletju je cesar zaradi strahu pred odcepitvijo (fevdalni partikularizem) ukinil
Veliko Karantanijo. »Razbil« jo je na vojvodino Koroško kot najpomembnejši del in na 7
krajin ali mark (mejne grofije).
S to delitvijo so nastali temelji za nastanek dežel, kjer so kljub hitri menjavi vojvod in
krajišnikov (mejni grofje), nastale dokaj močne fevdalne rodbine. Moč krajišnikov je bila
odvisna od velikosti posesti, ki so jo dobili v last kot podeljeno zemljo, kot fevd s
podaritvijo, z dedovanjem, z nakupom, z vojnami. Najmočnejši fevdalni gospodje so
želeli izenačiti meje svojih posesti s pokrajinskimi in bi na ta način poenotili deželno
pravo. Postali bi deželni knezi (ali vojvode). Takšen fevdalec oz. deželni knez bi si pravno
in vojaško podredil vse ostale fevdalce. |
| dežele | Štajerska: geografsko je bila vezana na Karantansko krajino, ki se v 11.st. loči od
Koroške. Mejni grofje so takrat bili Traungavci oz. Otokarji (izvirajo iz kraja/gradu Steyr
ob reki Traun), ki so pridobili še Podravsko pokrajino. Otokar IV je leta 1180 Štajersko
razglasil za vojvodino, ozemeljsko pa je obsegala še Savinjsko krajino. Kmalu so jih
nasledili Babenberžani, kasneje pa že Habsburžani. Od leta 1311 je po Savi tekla meja s
Kranjsko.
Koroška: status dežele dobi šele v 15.st., saj je bilo preveliko število premočnih
fevdalcev, ki so želeli vodilno vlogo - Salzburška nadškofija, Goriški grofje, Eppensteini,
Spanheimi, Ortenburžani, Celjski… Na koncu so ozemlje zaokrožili Habsburžani.
Kranjska: nastala je iz Kranjske krajine ter iz delov Savinjske krajine. Tudi v tej deželi
je bilo preveč konkurenčnih si fevdalcev - Freising, Brixen, Višnjegorci, Spanheimi,
Ortenburžani… Kljub temu so leta 1335 gospodarji postali Habsburžani, ki so šele z
zmago nad Celjani leta 1460 zaokrožili ozemlje. Južna meja se je oblikovala na Čabranki
in Kolpi. |
| Dežele 2 | Goriška: najprej so bili Goriški grofje, ki so imeli največ ozemlja (Posočje, Kras), nato
oglejski patriarhi, ki so sredi 14.st. postali deželni knezi. V 16.st. dežela dobi celotno
podobo z vladavino Habsburžanov.
Istra: v 13.st. se uveljavijo Goriški grofje ter ob obali Benečani, ki med Koprom in
Rovinjem ostane pod njihovim vplivom do 1797. |
| Kako so se Celjski grofi imenovali preden so se preselili v Celje +od kom jim toliko ozemlja? | Najprej so gospodje Žovneški bili Habsburški vazali. Gebhard II v 13.st. dobi gradove/posesti
Žovnek, Šenek in Ojstrico. Liutpold III se poroči z Marjeto Vovbrško, leta 1278 pa se udeleži
bitke proti Otokarju na strani cesarja Rudolfa Habsburškega. Leta 1322 podedujejo posesti
Vovbrških grofov s Celjem kot središčem. 1341 Ulrik I postane prvi Celjski grof, naziv pa leta 1372 potrdi Karel IV. Luksemburški (Lux so nemški cesarji med 1347 in 1437), ko je podelil Frideriku I. naziv grofa oziroma kranjskega deželnega glavarja.1396 Nikopolje – Herman II. v tej bitki proti Turkom reši življenje nemškemu cesarju Sigmundu. Posledično dobi fevde in naziv hrvaškega, slavonskega in dalmatinskega bana.1418 dedujejo po Ortenburžanih na Kranjskem in Koroškem in s svojimi fevdi obvladujejo približno ½ ozemlja današnje Slovenije |
| Kateri tri grofe zgodovina izpostavi in zakaj? | Herman 2-1396 Nikopolje v tej bitki proti Turkom reši življenje nemškemu cesarju Sigmundu,posledično dobi fevde in naziv hrvaškega,slavonskega in dalmatinskega bana.
Ulrik 2-je bil poročen s Katarino Branković , s čimer se vpliv poveča na ozemlju Bosne.
Friderik 2- se poroči z Elizabeto Frankopansko , ki v sumljivih okoliščinah umre leta 1422. Herman njega ubije njegovo ljubico pa otoži čarovništva in jo utopijo. |
| Pomen Praške listine in pogodbe o dedovanju s Habsburžani. | 1436 Praška listina – CE grofi postanejo državni/deželni knezi, cesarski namestniki na Češkem in Ogrskem, enakovredni Habsburžanom, pridobijo regalije – pravica do kovanja denarja, ustanavljanja mest, samostanov… Obseg njihovih fevdov: porečje Savinje, do Sotle in do Slavonije,nepovezani deli na Koroškem, Kranjskem.1443 pogodba o dedovanju je bila rezultat spora med Habsburžani in Celjskimi. Prvi so jim namreč zavidali njim enakovreden položaj. Pogodba je določala prenos vseh posesti tiste rodbine,ki bi prva med njimi izumrla, tisti rodbini, ki bi ostala.
Pomen Praške listine in pogodbe o dedovanju s Habsburžani.
1436 Praška listina – CE grofi postanejo državni/deželni knezi, cesarski namestniki na Češkem in Ogrskem, enakovredni Habsburžanom, pridobijo regalije – pravica do kovanja denarja, ustanavljanja mest, samostanov… Obseg njihovih fevdov: porečje Savinje, do Sotle in do Slavonije,nepovezani deli na Koroškem, Kranjskem.1443 pogodba o dedovanju je bila rezultat spora med Habsburžani in Celjskimi. Prvi so jim namreč zavidali njim enakovreden položaj. Pogodba je določala prenos vseh posesti tiste rodbine,ki bi prva med njimi izumrla, tisti rodbini, ki bi ostala. |
| Zakaj in kdaj je bil umorjen Ulrik 2? | Ulrik II. je bil poročen s Katarino Branković (sestra Mara je žena turškega sultana Murata II, zato v tem času ni turških vpadov), s čimer se vpliv poveča na ozemlju Bosne. Hči Elizabeto je poslal na Ogrsko, k Hunyadijem, a kmalu umre.1456 Ladislav Hunyadi skuje zaroto zaradi Ulrikovega namestništva mladoletnemu ogrskemu
kralju Ladislavu Posmrtnemu (Barbarin vnuk 1440-1457), saj je imel ambicije po ogrski kroni.
Usmrtijo ga v Beogradu. Ker je bil Ulrik II brez zakonitih potomcev sledi 1461 mir v Požarnici
(Pusarnitz), s čimer vse celjske fevde dobijo Habsburžani. |
| Zakaj so nastala mesta in na kakšnih lokacijah? | Razlogi za nastanek mest / njihova lega: na ruševinah antičnih naselij, pod/ob gradovih
/cerkvenih središčih, sotočja rek, nadzor cerkvenih in posvetnih fevdalcev nad trgovino,
zato podeljujejo sejemske/trgovske pravice ter pravice do obzidja nekaterim naselbinam,
ustanavljajo mitnice, pobiranje mostnin… Na začetku je bilo ustanavljanje mest in trgov le vladarjeva pravica, nato pa postane
pravica celotnega visokega plemstva.Zemljiški gospodje tako postanejo še mestni gospodje (npr. Spanheimi v LJ, Freisinški v Škofji Loki, Celjski v CE, Salzburški na Ptuju, v Brežicah, Habsburžani v NM…), ki so vplivali na sestavo mestne uprave in sodstva. |
| Katera mesta(in kje) so bila najzgodnejša? | Najzgodnejša mesta so nastala na Koroškem že konec 12. in na prehodu v 13. stoletje:
Beljak, Gospa Sveta, Celovec, Velikovec, Breže. |
| Katera mesta nastanejo v 15.stoletja zaradi turških vpadov? | Katera mesta nastanejo v 15.stoletja zaradi turških vpadov?
V 15. stoletju je večina mest nastala zaradi obrambe pred Turki, saj lahko mesto
organizira lastno obrambo in zgradi obzidje: Lož, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Krško,
Radovljica, Višnja gora, Celje. |
| Kdaj (stoletja) so potekale faze vpadov in njihove in njihove značilnosti? | Turški vpadi so potekali v treh fazah; 1. faza: 1408-1426, Metlika je prvi kraj na slovenskem, ki je videl Turke. Napadli so s konji v smeri slemenitve oz. po dolinah. Končajo se iz političnih razlogov –povezava med Celjskimi grofi in turškim dvorom, Ulrich II. In Murat II. Sta bila poročena s sestrama. 2. faza: 1469-1483, pričnejo se iz Bosne, kjer so se utaborili Turki. Vdirali so s pomočjo številne konjenice – akindžije (specializirana turška konjeniška hitra in učinkovita enota). 3. faza: 1522-1559, najštevilčnejša glede vpadov. Sulejman Veličastni si je prizadeval zavzeti Dunaj, vendar ga nikoli ni osvojil, saj so se vedno vračali nazaj v Bosno zaradi klime itd. Bitka pri Mohaču – preko Madžarske vpadajo na Štajerko, l. 1532 se Turki pojavijo pred Mariborom, l. 1559 pa je bil zadnji vpad na slovenska tla in sicer na Kranjsko. |
| Obramba in posledice Turških vpadov | Obramba
ljudje so se skrivali v kraške jame, v hribe oz. naravo. Skrivali so se v cerkve, saj so bile dobro grajene in nekatera so imela obzidje (Tabor). Prav tako so griče in hribe uporabljali za signalizacijo s kresovi (Grmada). Gradili so pregrade in nasipe, gozdni zaseki in trdni zidovi. Posledice:
preseljevanje pravoslavnega živinorejskega prebivalstva, smrtne
žrtve in odpeljani ljudje,povečana bremena za kmete oz. prebivalstvo, turkerija, utrjevanje gradov, novi davki. Vojna krajina: območje namenjeno obrambi, ki je potekalo od mesta Senj do Srenja in Banata. Hrvaška je bila osnovno območje in v celoti je imela obliko polkroga. Reki Sava in Drava sta bili vključeni v pomoč. Imela je 79 utrdb, središči sta bili Karlovac in Varaždin. Uskoki so bili pravoslavci, ki so bežali od doma in v Vojni krajini služili kot vojaki. Ohranili so vero in niso imeli davkov, bili so najemniška vojska. Nekateri so se stalni naselili na območju Bele Krajine in Dravsko-ptujskega polja – pustota (območje kamor so se naselili uskoki, ki je bilo kmetijsko neizkoriščeno). |
| Skupne in specifične značilnosti največ 5:obseg(dežele), vzroki, posebne zahteve.. Razlogi zakaj katerih so kmetje poraženi in posledice uporov. | Koroški: okolica Beljaka, Celovca in doline Zilje,. Vzroki so bili zvišanje dajatev, obramba pred turškimi vpadi, inflacija denarja. Zahtevali so lastno organiziranje obrambe in sodno avtonomijo. Upornike so porazili Turki. Vseslovenski: Kranjska, Štajerska in Koroška. Vzroki so samovolja fevdalcev, omejevanje kmečke trgovine (trenje med mečani in kmeti), kuga. Zahtevali so dajatve zapisane v urbarijih, sprostitev kmečke trgovine, soodločanje o izrednih davkih. Plemiška in cesarska vojska porazila mete. Slovensko-hrvaški: Hrvaško Zagorje, del štajerske in Posavje. Vzrok je bila okrutnost plemiča Ferenca Tahija, povečana tlaka, prepoved trgovine. Zahtevali so podrejenost le cesarskemu namestništvu v Zagrebu, pravičnejša skrb za Vojno krajino. Plemičem pomagajo Uskoki, usmrtitev Gubca in Ivana Pasanca v Zagrebu. Drugi vseslovenski: Štajerska, Kranjska in Kras. Vzrok so bili povišani davki zaradi 30 letne vojne oz. verske vojne v Nemčiji in kmetje niso bili ničesar krivi, povečana tlaka in povečanje desetine. Zahtevali so odpravo omenjenih vzrokov a na koncu plemičem pomaga vojska iz Vojne krajine poraziti kmete. Tolminski: Tolminska, Kras, Goriška. Vzrok so bili povišani oz. novi davki na meso in vino. Kmetje se prvič ne sklicujejo na Cesarjevo pomoč, pomagajo jim rudarji iz Idrije. Na koncu jih vseeno porazi cesarska vojska s pomočjo čet iz Vojne krajine. Razlogi za poraz: slaba in sprotna organizacija,neveči so bili bojevanja, slaba oprema, niso imeli konkretnega razloga za upiranje, naivno so zaupali cesarju, slaba komunikacija, vse dežele niso čutile vzroka za upor. Posledice: puntarski davek (namenjen popravilu kode), telesne kazni oz. označbe ljudi v opomin– niso delali v škodo delovne sile. |
| Kdo so bili pionirji reformacije na Slovenskem?Kako so te ideje prispele v Slovenijo? Predstavniki reformacije(poudarek na Trubarju) in njihova dela ! Kaj sta določali grška in bruška pacifikacija ? Pomen reformacije za Slovence! | Pionirji refomarcije na Slovenskem so bili študentje, ki so prenašali idejo reformacije, reformirani škofje, tržaški kof Peter Bonomo, koprski škof Peter Pavel Vergerij in ljubljanski škof Kritof Raubar ter trgovci, profesorji in rudarji. Primož Trubar je izdal prvi slovenski knjigi l. 1550 Abecednik in Katekizem, knjigo Cerkveni red (najbolj revolucionarna knjiga, župnije bi prevzele šolanje za oba spola, da se razume vero), 1529 je v Ljubljani začel protestantski krožek, ki predstavlja začetek protestantizma, 1561 postane Trubar predstojnik protestanske cerkve in 1565 ga iz naših dežel izžene Urban Dextor. Bonomo je nad protestantizmom navdušil Trubarja in bil njegov duhuvni mentor, Vergerij pa mu je sledil v Nemčijo, kjer je bil njegov mecen in sodelavec. Tubingen je kraj kjer je Trubar natisnil svojo prvo knjigo. Sebastijan Krelj je l. 1566 napisal Otroško bibilijo, Jurij Dalmatin je v celoti prevedel Biblijo l. 1584, istega leta pa je Adam Bohorič napisal nestrokovno slovnico v latinščini Zimske urice. Slovenec Hieronim Maiser je pisal slovarje. 1572 so sprejeli graško pacifikacijo (Gradz), ki je odrejala versko pomiritev za štajerske dežele, 1578 pa je bruška pacifikacija (Bruck) odrejala versko svobodo in jo širila na meščane. Obe sta bili ustni dogovor, in ko se končajo turški vpadi tudi ti dve pacifikaciji izgineta – deželni knez je moral popuščati stanovom zaradi obrambe pred Turki. Protestanti so postavili temelj slovenskemu knjižnemu jeziku. S tem so obudili in okrepili slovensko narodno zavest, hkrati pa zagotovili trden temelj naslednjim generacijam, saj se je slovenščina ohranila skozi stoletja, kljub temu da nismo imeli ne lastne države ne samostojnosti. |
| Zakaj je moralo priti do rekatolizacije na Slovenskem?Kdo je vodil ta proces? S kakšnimi ukrepi? Vloga jezuitov?Kaj so bile vizitacije in kasneje cerkvene komisije? Kakšne so bile posledice zmage nad reformacijo ? | Do rekatolizacije na Slovenskem je prišlo, saj se je pojavljalo vse ve pripadnikov protestantizma,in konzervativne sile so želele obnoviti prevlado Cerkve. Proces so vodili deželni knezi, ki so prevzeli ukrepe protireformacije (absolutizem deželnega kneza). Deželni knez Karel je 1572 v Gradcu ustanovil jezuitski kolegij, 1579 pa je izgnal plemstvo in meščanstvo na Goriškem in nato
prepovedal tiskarno v Ljubljani. Prav tako je uvedel vizitacije oz. pregled delovanja in stanja
lokalnih cerkvenih skupnosti” inšpekcije “;. Deželni knez Ferdinand (brat) je ustanovil prvi jezuitski kolegij v Ljubljani l. 1596 in izgnal protestantske učitelje in predikante, prepovedal je slovenski jezik v šolah, javnih krajih itd. Uvedel je cerkvene komisije (Martin Brenner in Tomaž Hren), ki so “;delale red”; z vojsko po terenu, kurili so knjige, uničevali protestantske cerkve, ohranili so le Dalmatinovo Biblijo. 1628 je plemstvu postavil ultimat: v enem letu se rekatolizirati ali pustiti vse premoženje državi in oditi. Posledice: zmaga rekatolizacije, veliko plemičev in vplivnih ljudi odide, slovenščina se zatre, Habsburžani si utrdijo položaj, poveča se moč cerkve nad šolanjem. |
| Kakšen je bil pomen samostanov ?Na katerih področjih so bili menihi pionirji ?Kateri meniški redovi so in še delujejo v Sloveniji kje so posamezni primeri teh samostanov?Kaj je kontemplacija? | Kakšen je bil pomen samostanov ?Na katerih področjih so bili menihi pionirji ?Kateri meniški redovi so in še delujejo v Sloveniji kje so posamezni primeri teh samostanov?Kaj je kontemplacija?
Pomen samostanov na Slovenskem; kulturni pomen: skriptoriji(prostor za prepisovanje knjig), ročno so prepisovali knjige, v prostor so vnesli drugačen pogled na svet. Gospodarski pomen: v okviru samostanov so potekale šole, menihi so bili izurjeni v kmetovanju, saj je zemljiški gospod posameznim samostanom podaril zemljo s tlačani, ki so živeli na njej, vred. Menihi so bili pionirji v medicini, zeliščarstvu, tam so nastale prve lekarne in zeliščni vrtovi. Poznamo aktivne in zaprte meniške redove/samostane. Aktivni samostani so nastali v središčih mest: franščiškani (Ptuj,
Ljubljana, Celje...), jezuiti (Ljubljana, Maribor, Gorica),zaprti samostani/kontemplativni samostani pa niso imeli stika z ljudmi in so nastajali na skritih območjih: kartuzijani (Žička kartuzija,samostan Bistra, Jurklošter in Pleterje – še danes deluje), benediktinci (Goričko, Slovenske gorice, Piran, Ankaran in Gornji grad), cistercijani (Stična – še danes deluje). Kontemplacija je poglobljeno razmišljanje o neki stvari, zlasti duhovni oz. jasno občutje Božje navzočnosti v našem življenju. |
| Kaj pomeni, da sta oba omejena , predstavnika rasvetljenstva absoltizma? Katere skupine reform sprejmeta in katere so konkretneje vplivale na delovanje države in življenja ljudi? | Vladala sta v času razsvetljenega absolutizma, kar pomeni, da so reforme bile v korist človeka. Upravne reforme: centralizacija (Dunaj) in deželne vlade, kresije (nadzor fevdalcev), gubernije (Graški in Tržaški gubernij), uradništvo, deželni stanovi začnejo izginjati. Gospodarske reforme: merkantilizem (spodbujanje gospodarstva), odprava notranjih carin, razvoj manufaktur, robotni patent (omejitev tlake na 3-4 dni na teden), svobodno gibanje, novosti v kmetijstvu. Davčne reforme: obdavčitev plemstva, terezijanski in jožefinski kataster (dokumentacija zemljišč), izterjava (če se davkov ne plačuje). Vojaške reforme: popis prebivalstva za državno vojsko, naborni okraji, vojaška obveza, vojaka vzdržuje država. Šolske reforme: šolska obveza za otroke od 6-12 let trivialke, glavne šole in normalke. Verske reforme: tolerančni patent ( verska toleranca), samostani postanejo “brez smisla”; in so strošek državi, zato so v njih šolski in negovalni prostori. V Sloveniji ukine več kot 50 samostanov. |
