Ogljikovi hidrati | ENERGETSKA ZALOGA: škrob in glikogen
SPROTEN VIR ENERGIJE : fruktoza, glukoza
GRADBENI MATERIAL: hitin, celuloza
GRADBENA ENOTA (DNA,RNA, ribocimi)
OZNAČEVALCI (na površini celice) |
Monosaharidi | 3 (trioze) ali 7 (heptoze) – štev. C atomov
5 (pentoze) – riboza, deoksiriboza
6 (heksoze) – glukoza, fruktoza, galaktoza
Vsi monosaharidi s 5 ali več C-atomi so v raztopinah
večinoma v ciklični obliki |
Nastanek glikozida (glikozidne vezi) | Kondenzacijska polimerizacija- dehidracija
Rezultat prizadevanj, da bi izdelali umetno svilo, so poliamidi. Poliamidi nastanejo pri kondenzacijski polimerizaciji, kjer se ob združevanju dveh različnih monomerov izloči majhna molekula (npr. voda, vodikov klorid ...). Eden od možnih parov monomerov poliamida sta lahko diamin in dikarboksilna kislina. |
Polisaharidi | Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo. Take strukture so večinoma linearne, velikokrat pa se pojavijo tudi različne stopnje razvejanja. Polisaharidi so med seboj večinoma strukturno heterogeni, vsebujoč manjše modifikacije ponavljajočih se enot. Lastnosti makromolekul se lahko precej razlikujejo od lastnosti njihovih gradnikov. Le-te so lahko amorfne ali celo netopne v vodi.[1][2]
Ko so vse monosaharidske enote v polisaharidu enakega tipa, se polisaharid imenuje homopolisaharid, ko pa je v polisaharidski makromolekuli vključen več kot en tip monosaharida, se tak polisaharid imenuje heteropolisaharid.
Med polisaharide štejemo škrob in glikogen, oba v naravi igrata vlogo shranjevanja energije, ter celulozo in hitin, oba imata v naravi strukturno vlogo.
Splošna formula polisaharidov je Cx(H2O)y, kjer je x po navadi število med 250 in 2500. Glede na to, da polimerno osnovo polisaharida predstavljajo največkrat monosaharidi s šestimi ogljiki, se formula polisaharidov lahko predstavi tudi kot (C6H10O5)n, kjer je 40≤n≤3000. |
To poglej | in se nauči |
REZERVNI POLISAHARIDI | Škrob (amiloza in amilopektin)
Glikogen v jetrnih in mišičnih c. živali, glive
Škrob
Škrob je mešanica dveh vrst polimerov; amiloze (15-20%) in amilopektina (80-85%). Amiloza je sestavljena iz linearne verige več sto glukoznih enot, amilopektin pa je razvejana molekula, sestavljena iz glavne, linearne verige glukoznih enot ter iz stranskih, razvejanih verig, ki so povezane z glavno verigo z alfa(1-6) vezmi. Razvejitev se zgodi na vsakih 25-30 glukoznih enot glavne verige. Škrob je netopen v vodi. Metabolizirajo se lahko s hidrolizo, ki jo katalizirajo encimi amilaze. Amilaze razbijejo alfa-povezave (glikozidne vezi). Ljudje ter ostale živali imajo amilazo, zato lahko prebavljajo škrob. Krompir, riž, pšenica in koruza so glavni viri škroba v človeški prehrani. Tvorba škroba v rastlinah igra vlogo shranjevanja glukoze.
Glikogen
Glikogen
Glikogen je polisaharid, ki ga najdemo v živalih in je sestavljen iz razvejanih glukoznih enot. Glikogen se od amilopektina razlikuje po tem, da ima več razvejitvenih mest (približno na vsakih 10 glukoznih enot glavne verige). Zaloge glikogena se nahajajo v jetrih in mišicah. |
STRUKTURNI POLISAHARIDI | Celuloza
Strukturne komponente rastlin so večinoma zgrajene iz celuloze. Les je pretežno iz celuloze in lignina, medtem ko sta papir in bombaž sestavljena skorajda samo iz celuloze. Celuloza je polimer, sestavljen iz ponavljajočih se glukoznih enot, medsebojno povezanih z beta-povezavami. Ljudje in večina drugih živali ne vsebujejo celulaze, encima, sposobnega razgradnje beta-povezav, zato niso sposobni prebaviti celuloze. Določene živali so zmožne prebaviti celulozo, ker so v njihovem prebavnem sistemu bakterije sposobne hidrolize beta-povezav med glukoznimi enotami. Tipični predstavniki teh živali so termiti.
Hitin
Hitin je eden izmed najbolj pogostih materialov prisotnih v živem svetu. Je biološko razgradljiv v naravnem okolju. Njegovo razgradnjo lahko katalizirajo encimi hitinaze, ki jih izločajo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ali proizvajajo določene rastline. Nekateri od teh mikroorganizmov vsebujejo receptorje, občutljive na enostavne sladkorje, ki nastanejo pri razgradnji hitina. Če zaznajo hitin, začno mikroorganizmi proizvajati encime, ki razgradijo hitinsko glikozidno vez in s tem hitin na enostavne sladkorje ter amonijak. |
STRUKTURNI POLISAHARIDI | Prisotni na zunanji strani celice (delno nastanejo v njej):
Celuloza (rastline- zaščitna celična stena)
Pektin (rastline- del celične stene)
Hitin (členonožci- zaščita, glive- celična stena)
Mukopolisaharidi (živali- želatinozna prevleka, del
vezivnega tkiva, hrustanca in kit)
Peptidoglikani (celična stena bakterij) |