| BELJAKOVINE | Najštevilčnejše organske molekule
V vsaki celici je do 5000 različnih beljakovin
Vsakodnevno potrebujemo 1 g beljakovin/ kg
telesne mase
Pomanjkanje beljakovin vodi do motenega
razvoja
manjšanje mišične mase
poslabšanje presnove
nenehni občutek lakote
pogostejše okužbe |
| Hemoglobin | Prenaša kisik po krvi |
| Mioglobin | skladišči kisik v mišicah |
| Fibrinogen | omogoča strjevanje krvi |
| Fitokromi | omogočajo obračanje rastlin proti svetlobi |
| Beljakovine v plasšču virusa | so povzročitelji mnogih bolezni |
| Opsin | je del vidnega pigmenta v očeh, občutjiv na svetlobo |
| Naočarkin strup | zavre delovanje živčevja |
| Vazopresin | je hormon, ki uravna krvni tlak |
| Protitelesa | so zaščitne beljakovine |
| antigeni | tuje beljakovine, ki v telesu sprožijo imunski odgovor |
| keratin | v luskah, rogovih, kopitih, nohtih |
| Kolagen | v vezivnem tkivu kože in kit |
| Pepsin in lipaza | prebavna encima v prebavilih za razgradnjo beljakovin in maščob |
| Naloge beljakovin | Naloge beljakovin:
- nekatere so gradniki: Kolagen in elastin sta dve dolgi molekuli, ki sta med kožnimi celicami. Naloga kolagena je, da daje koži čvrstost, naloga elastina pa da daje elastičnost. Poleg teh dveh poznamo še npr. keratin, ki je v laseh, nohtih in koži ter preprečuje oziroma omejuje izhlapevanje vode.
- nekatere so encimi (o njihovi nalogi si preberi na strani o encimih)
- nekatere so hormoni: npr. inzulin
- nekatere so transportne, torej nekaj prenašajo: Hemoglobin je velika molekula v krvi, ki nase veže kisik. Mioglobin pa je tudi velika molekula, ki nase veže kisik. Razlika je le v tem, da je mioglobin hrani kisik v mišicah.
- nekatere so protitelesa, torej varujejo naše telo pred boleznimi
- nekatere so krčljive, nahajajo se v mišicah: npr. aktin in miozin
- nekatere so strupi/toksini, npr. pri kačah |
| Zgradba beljakovin | NAVODILO O ZGRADBI JE ZAPISANO V DNA
OSNOVNA ENOTA BELJAKOVIN JE AMINOKISLINA
ZGRADBA BELJAKOVINE JE ODVISNA OD ZAPOREDJA IN
ŠTEVILA AMINOKISLIN
AK SO ZGRAJENE IZ OGLJIKA, VODIKA, KISIKA, DUŠIKA,
(ŽVEPLA) |
| Aminokisline | Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino. V biokemiji se ta krajši in splošnejši termin pogosto uporablja za α-aminokisline – aminokisline, pri katerih sta aminska in karboksilna skupina vezani na isti ogljikov atom.
Amínokislínski ostanek je, kar ostane od aminokisline, ko se odcepi molekula vode pri nastanku peptidne vezi.
aminoskupina – NH2
karboksilna skupina –COOH |
| AMINOKISLINE 2 | Živali in človek lahko sintetizirajo le polovico
aminokislin.
Esencialne aminokisline
https://sl.wikipedia.org/wiki/Esencialne_aminokisline
-9 (lat. essentialis – bistven, neogiben): Fenilalanin, metionin,
triptofan, valin, levcin, izolevcin, treonin, histidin, lizin- hrana
Večina živalskih beljakovin vsebuje vse aminokisline;
popolne beljakovine
Nekatere živalske in še zlasti rastlinske beljakovine ne
vsebujejo vseh esencialnih aminokislin; nepopolne
beljakovine. |
| Kaj se zgodi v vodnih raztopinah s A. K. | V vodnih raztopinah sta tako amino kot
karboksilna skupina ionizirani in ju zato
zapišemo |
| S katerimi vezmi se povezujejo A. K | Aminokisline se med seboj povezujejo s
PEPTIDNIMI VEZMI |
| BELJAKOVINE – PROTEINI - PROTEIDI | enostavne beljakovine ali proteini
(samo iz ak )
sestavljene beljakovine ali proteidi
imajo poleg ak vezan še nebeljakovinski del (sladkor, nk,
barvila, vitamine, kovinske ione ) |
| Struktura beljakovine | PRIMARNO STRUKTURO BELJAKOVIN določa zaporedje AK v beljakovini.
To zaporedje določa obliko in delovanje beljakovine.
SEKUNDARNA STRUKTURA BELJAKOVIN nastane z zvijanjem in gubanjem osnovne primarne
verige AK, posamezni deli verige se povežejo med seboj z vodikovimi vezmi (med C=O in N-H
skupinami).
TERCIARNA STRUKTURA BELJAKOVIN nastane z dodatnim zvijanjem in gubanjem verige, deli se
med seboj povežejo še z novimi disulfidnimi mostički (ionski privlak, vodikova vez, kovalentna
vez).
KVARTARNA STRUKTURA BELJAKOVIN nastane, ko se med seboj poveže več polipeptidnih verig. |
| ZNAČILNOSTI BELJAKOVIN | DENATURACIJA
Pri segrevanju nad 60◦ C ali pri delovanju
nekaterih kemikalij (detergenti, alkohol,..)
beljakovina izgubi svojo obliko in s tem ne
more več opravljati svoje naloge.
Ločimo:
reverzibilna ali povratna denaturacija
ireverzibilna ali nepovratna denaturacija = koagulacija |
