SEARCH
You are in browse mode. You must login to use MEMORY

   Log in to start

level: FIZIKALNE IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI TAL

Questions and Answers List

level questions: FIZIKALNE IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI TAL

QuestionAnswer
KONKRECIJE IN TRDE SKORJE• Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).  Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red. Pogoji (humidna podnebja).  Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim kalcitom.  Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od količine padavin.  Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).  Železnate, aluminijeve, opalne skorje.
KONKRECIJE IN TRDE SKORJE• Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).  Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red. Pogoji (humidna podnebja).  Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim kalcitom.  Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od količine padavin.  Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).  Železnate, aluminijeve, opalne skorje.
KONKRECIJE IN TRDE SKORJE• Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).  Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red. Pogoji (humidna podnebja).  Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim kalcitom.  Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od količine padavin.  Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).  Železnate, aluminijeve, opalne skorje.
KONKRECIJE IN TRDE SKORJE• Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).  Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red. Pogoji (humidna podnebja).  Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim kalcitom.  Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od količine padavin.  Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).  Železnate, aluminijeve, opalne skorje.
FIZIKALNE IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI TAL• BARVA • TEKSTURA velikost mineralni delcev • STRUKTURA povezovanja trdnih sestavin tal v skupke • POROZNOST odstotek praznih prostorov (por) • KONSISTENCA odpor tal na prodiranje korenin, orodja • NOVOTVORBE mineralne tvorbe v tleh kot posledica tlotvornih procesov
BARVA TAL• Vsota barv posameznih komponent tal • Pomemben diagnostični kriterij (horizonti, vrsta tal,..) • Nakazuje procese, ki potekajo v tleh • Med posameznimi horizonti se navadno razlikuje Lastnost, ki jo najprej opazimo • Za barvo tal pomembni predvsem talni koloidi (manjši delci tla bolj intenzivno obarvajo): – humus: črn, – hematit: rdeč, – getit: rumeno-rjav, – Fe 2+: tla obarva svetlo sivo, sivo-modro in sivo-zeleno, – kalcit: bel
BARVA TAL-2• Barva tal daje informacije o zračno vodnem režimu v tleh: – dobro prezračena tla: rdečih, rjavih in rumenih barv s temnejšimi površinskimi horizonti, – redukcijski pogoji v trajno nasičenih tleh: sive, sivo modre do sivo-zelene barve, – izmenjevanje redukcijskih in oksidacijskih pogojev: sivo-rjava ali sivo-rdeča lisavost s črnimi madeži - MARMORACIJA DOLOČANJE BARVE TAL • S pomočjo Munsell Soil Color Chart: Hue: Barvni odtenek Value: Barvna svetlost Chroma: Barvna nasičenost 2,5YR 3/4 2,5Yr je barvni odtenek 4 Barvna nasičenost 3Barvna svetlost
DOLOČANJE BARVE TAL– 2.5-10 R, 2.5 do 10 YR in 2.5-5 Y: rdeče, rdeče rumene, rumene barve (avtomorfna tla). – 5GY, 5G, 5BG, 5B in 5G: modro-rumene, modro-sive, sivo-zelene barve (hidromorfna tla)
TEKSTURA TAL• Sestava mineralnega dela tal glede na velikost delcev (v mm):  2 SKELET 2 - 0,2 GROBI PESEK 0,2-0,05 FINI PESEK 0,05 - 0,02 GROBI MELJ 0,02 - 0,002 FINI MELJ < 0,002 GLINA
TEKSTURA TAL• Lastnosti posameznih frakcij: SKELET • povečuje zračnost tal, • otežuje obdelovanje tal, • majhna specifična površina, deluje fizikalno (razen kosov apnenca). • MINERALNA SESTAVA: kosi kamnin
• Lastnosti posameznih frakcij: PESEK• še vedno majhna specifična površina, deluje fizikalno, • povečuje zračnost tal, • majhna sposobnost za zadrževanje vode, • topla, suha tla siromašna s hranili. • MINERALNA SESTAVA: zrna proti preperevanju odpornih mineralov (kremen), lahko tudi zrna nepreperelih ali delno preperelih primarnih mineralov, koščki kamnin.
• Lastnosti posameznih frakcij: MELJ• večja specifična površina, še vedno deluje predvsem fizikalno, • znaten kapilarni dvig vode, • MINERALNA SESTAVA: kremen, sljude, lahko tudi kalcit ali dolomit in delci nepreperelih zrn primarnih mineralov.
• Lastnosti posameznih frakcij: GLINA• velika specifična površina, • talni koloidi, • nosilec sorptivne sposobnosti tal, • velika sposobnost za zadrževanje vode, • vlažna, neprezračena tla, • v suhem stanju trda • MINERALNA SESTAVA: sekundarni minerali: glineni minerali, Al, Fe in drugi oksidi ter hidroksidi, kremen.
TEKSTURNI TRIKOTNIK S TEKSTURNIMI RAZREDIP - pesek IP - ilovnat pesek PI - peščena ilovica PGI - peščeno glinasta ilovica PG - peščena glina I - ilovica M - melj MI - meljasta ilovica MGI - meljasto glinasta ilovica MG - meljasta glina GI - glinasta ilovica G - glina
TEKSTURA TAL DOLOČANJE– PRSTNI POSKUS – MEHANSKA ANALIZA • sejanje, • ločevanje v vodnem toku, • sedimentacijske metode, • laserski granulometri.
PRSTNI POSKUS• Vzorec navlažimo, zgnetemo in s prsti preizkušamo • količno delcev, ki jih lahko začutimo (pesek), • možnost oblikovanja svaljka in njegovo obstojnost. • Kvalitativno lahko določimo le polovico teksturnih razredov PESEK: vzorec je tudi moker sipek, svaljka ne moremo oblikovati. Peščene delce čutimo pod prsti PEŠČENA ILOVICA: svaljek lahko oblikujemo, a se trga. Vzorec se že lepi in maže prste. ILOVICA: svaljek se da oblikovati, a se še vedno pretrga. Vzorec se prijema prstov in jih maže. Čutimo le posamezne peščene delce MELJASTA ILOVICA: svaljek lahko oblikujemo, a se trga. Delcev ne vidimo s prostim očesom, vzorec ima mokast izgled. Prijema se prstov in jih maže. GLINASTA ILOVICA: svaljek se da oblikovati, vzorec se prijema prstov in jih maže. GLINA: svaljek lahko oblikujemo, površina je gladka in ima žametasti sijaj, vzorec je plastičen, lepljiv in mazav.
SEDIMENTACIJSKA PIPETNA METODA'• Vzorec dispergiramo z Na-pirofosfatom in stresamo preko noči. • Presejemo skozi sito 0,2 mm, presejano prenesemo v valj z volumnom 1 l. Dodamo vodo do oznake. • Stresamo tri minute, nato pustimo, da se delci usedajo. Odpipetiramo 10 ml iz globine 10 cm: • 44 sekund (grobi in fini melj, glina) • 4 minute 27 sek (fini melj in glina) • 7 ur, 25 minut (glina) • Izračunamo odstotek posameznih frakcij.
STRUKTURAStruktura je povezovanje mineralnih delcev in organske snovi v tleh v skupke ali agregate. brezstrukturno stanje v peščenih tleh, ki so sipka, nevezana; nestrukturno stanje v glinastih tleh, ki so lahko zbita, masivna, plastična, lepljiva; koherentno stanje - prehodno stanje, delci so že nekoliko povezani, vendar pravi strukturni agregati še niso oblikovani; strukturno/agregatno stanje, kjer so strukturni agregati formirani in dobro izraženi.
STRUKTURA oblike strukturnih agregatov v tleh SFERIČNAMrvičasta: do 5 mm, velika poroznost, tudi sami agregati so porozni (dobra vrtna tla, komposti, organske plasti v gozdu). Grudičasta: do 10 mm, poroznost velika, vendar sami agregati niso porozni (humusno-akumulativni horizonti, travnik). Oreškasta: do 30 mm, že delno ravne ploskve, manjša poroznost (prehodni horizonti
STRUKTURA oblike strukturnih agregatov v tleh POLIEDRIČNAStrukturni agregati so oglati, s poudarjenimi robovi in koti, dobro prilegajo, dobra zloženost, majhna poroznost. Značila za mineralne plasti tal na apnencu in dolomitu. Dobra obstojnost.
STRUKTURA oblike strukturnih agregatov v tleh PRIZMATIČNAPrizmatična: od 10 do 50 mm, poudarjena vertikalna os. Značilna za zelo glinasta tla, zaradi krčenja in raztezanja – vlaženje in izsuševanje gline. Stebričasta: do 150 mm. Nastaja v slanih tleh, kjer se zaradi kopičenja soli v zgornjih slojih tal, zgornji deli prizem porušijo
STRUKTURA oblike strukturnih agregatov v tleh LISTIČASTALističasta: Agregati so ploščate oblike, poudarjena horizontalna os, lističi se med seboj prekrivajo, prepustnost za vodo zelo slaba. Hidromorfna tla.
STRUKTURA mehanizmi nastajanja strukturnih agregatov• Koagulacija koloidov; • Zlepljanje s cementnimi materiali (koloidni Al in Fe geli, huminske kisline, polisaharidi, poliuronidi, ligninske snovi); • Elektrostatično povezovanje glinenih delcev; • Vpliv rastlinskih korenin; • Vpliv talne favne; • Vlaženje in izsuševanje; • Zmrzovanje in taljenje
STRUKTURA obstojnost strukturnih agregatov• Obstojnost strukturnih agregatov v vodi (metoda po Sekeri
KONSISTENCA• Odpor tal na zunanje mehanske vplive so prodiranje korenin, orodja, • stopnja deformacije ob delovanju pritiska (plastičnost), • lepljenje vlažnih tal na orodje, • vsota adhezijskih in kohezijskih sil med talnimi delci.
Konsistenca• Sipka • Rahla • Drobljiva • Gosta • Zbita • Trda • Gnetljiva • Plastična • Mazava • lepljiva • Odvisna od – teksture, – strukture, predvsem obstojnosti, – % organske snovi, – količine vode.
NOVOTVORBE• Tvorbe, ki nastanejo v tleh kot posledica delovanja tlotvornih procesov:  prevleke,  lise, madeži, • konkrecije, trde skorje. NOVOTVORBE
LISE IN MADEŽIKoncentracija mineralov v tleh kot posledica izmenjavanja oksidacijskih in redukcijskih procesov v tleh.  Sivo‐rjava (rumena, rdeča) glejeva lisavost (reduciran Fe se v prezračenih tleh obori v obliki prevlek in madežev na stenah razpok in strukturnih agregatih).  Rjavo (rumeno, rdeče)‐siva psevdoglejeva lisavost (redukcija Fe na stenah razpok in površini strukturnih agregatov zaradi zastajanja padavinske vode).  Madeži Mn‐oksidov v območjih izmenjavanja oksidacijskih in redukcijskih pogojev,  Madeži pirita v močno hidromorfnih tleh.
PREVLEKE:– Premeščanje delcev po profilu navzdol (eluvialno‐iluvialni procesi):  izpiranje gline,  izpiranje kompleksov glinenih mineralov s fulvokislinami (podzoli),  humusnih snovi.
KONKRECIJE IN TRDE SKORJE• Koncentracija mineralov v tleh zaradi obarjanje topnih produktov preperevanja (predvsem sušna, polsušna podnebja).  Fe, Mn konkrecije v tleh, kjer se menjavajo oks. in red. Pogoji (humidna podnebja).  Prevleke in mehke zapolnitve razpok s pedogenim kalcitom.  Lutke (pol‐sušna območja). Globina nastanka odvisna od količine padavin.  Kaliče, kalkret, gipkret (pol‐sušna do sušna območja).  Železnate, aluminijeve, opalne skorje.