You are in browse mode. You must login to use MEMORY

level: Školjke-bivalve

Questions and Answers List

Školjke (bivalve) so razred morskih in sladkovodnih mehkužcev, ki jih opredeljuje s sklepom povezana dvodelna lupina

level questions: Školjke-bivalve

Question	Answer
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm	Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij)
Uvod v školjke	Školjke (bivalve) so razred morskih in sladkovodnih mehkužcev, ki jih opredeljuje s sklepom povezana dvodelna lupina • Lupini sta povezani z gibkim ligamentom, ter se odpirata in zapirata s pomočjo močne mišice imenovane aduktor • Školjke se prehranjujejo s filtriranjem vode, pri čem lovijo drobce hrane in plankton na svojih škrgah – migetalke povzročajo vodni tok, ki transportira suspendirano hrano, ki jo školjke nato odfiltirajo. • Školjke, ki živijo priraščene na morskem dnu nimajo simetričnih in enako velikih lupin • Za razliko od polžev, školjke nimajo glave • Pojavijo se v srednjem kambriju in živijo še danes
• Anatomski elementi	Palialna linija – brazgotina na notranji površine lupine školjk, ki označuje pritrdišče plašča školjke Palialni sinus – mesto v lupini, ki ga plašč školjke ne prekriva Umbo – najstarejši del školjke v bližini sklepa. Ligament – prožna struktura na dorzalni strani lupine, ki povezuje školjčni lupini. Mišični odtis – mesto pritrdišča aduktorskemišice, ki uravnava odprtost lupin Sklep – mesto, kjer sta školjčni lupini povezani – vsebuje ligament in sklepne zobe Sklepni zobje – so majhni izrastki alo odprtinice, ki pomagajo poravnati in zakleniti lupino ko je le-ta zaprta
• Morfologija lupine	A – okrogla B – krilasta (alatna) C – ušesasta (aurikulatna) D – pahljačasta E – subkvadratna/trapezoidna F – trikotna G – mečasta H – podolgovato eliptična
Lupina trapezoidne oblike z debelo steno • Ornamentacijska rebra so radialna in posteriorno koncentrično povijajo • Sklep je raven in taksodonten z ravno razporejenimi in vzporednimi sklepnimi zobmi • Mišična odtiska sta enako izrazita • Značina za morska okolja	Subclassis Pteriomorphia • Arca diluvii (Lemarck, 1805) - miocen
Trikotna lupina s skelpom brez zob. Zelo visoka in ozka. Ventralni rob je gladek in zaokrožen • Od vrha proti sredini poteka greben, ki je v začetku ozek in oster, ventralno pa se razširi in zaobli. • Na površini so koncentrično-ovalne prirastnice • Mišični odtis je majhen. • Mytilus se pritrjuje z bisusnimi nitmi na trdo podlago. • Živi v medplimskem pasu. Med nizko plimo lahko preživi več ur na suhem, tako da hermetično zapre lupino. Lahko živi tudi v brakičnem okolju	Mytilus aquitanicus (Mayer, 1858) - oligocen Subclassis Pteriomorphia
• Lupina je subkvadratna do ovalna. Običajno višja kot širša. • Leva lupina je navadno bolj konveksna od desne. Značilna so koncentrična rebra • Na sklepni površini so ozke zarere; prizmatska plast je pri zgornjekrednih Inoceramus-ih zelo debela in jo lahko pogosto ločimo od kamnine • Bentoška školjka, ki se je pritrjevala z bisusom ali cementacijo na trden substrat • Dober vodilni fosil	Subclassis Pteriomorphia • Inoceramus sp. (Sowerby, 1814) – jura-kreda
• Aragonitna lupina ima pahljačasto obliko, ki lahko doseže višino do 75 cm • Obe lupini sta po velikosti, obliki in debelini enaki, ter se tesno prilegata – vzdolžni presek je pogosto valovit • Na substrat se pritrjuje z desno lupino • Posamezne vrste so predstavljale monokolonije v obliki podmorskih trat • Živele so v plimskem pasu, tako da so se njihove lupine lahko popolnoma zaprle. Podobno jee značilno ob nastopu anoksije – takrat se je namesto aragonitne matice izločala psevdoprizmatska plast.	Subclassis Pteriomorphia • Lithioperna sp. (Mayer, 1858) – spodnja jura
• Lupina je tanka in v obliki variira od ovalne do rombične, lupini sta neenaki in bočno asimetrični • Na površini so vidna radialno urejena rebra in valovite koncentrične linije • Sklepni rob je viden, ušesca so slabo razvita • Značilno morski organizem s psevdoplanktonskim načinom življenja ali kot bentoški opertunist • Pritrjuje se z bisusom, ki protrudira iz desne lupine • Mirna, topla in prezračena morja	Subclassis Pteriomorphia • Posidonia wengensis (Giebel, 1857) – sr. trias, ladinij
• Značilne so izrazita radialno žarkasta rebra • Rebratost ni omejena na zunanjo površino lupine, tamveč je vidna tudi v notranjosti lupine (kameno jedro je isto kot lupina) • Obe lupini sta na pogled enaki, umbo ne štrli prek roba ravnega sklepa, nima ušesc • Školjka brez vidnega palialnega sinusa, ligamentnih jamic in sklepnih zob	Subclassis Pteriomorphia • Daonella lommeli (Wissmann, 1841) – sr. trias, ladinij
• Značilna je ušesasta aurikulatna lupinica z močno izraženimi radialnimi in šibkimi koncentričnimi rebri • Anteriorno ušesce je krajše od posteriornega • Način življenja Posidonij, Halobij in Daonel je podoben – bentoški organizmi, vagilno ali sesilno, lahko tudi nektonsko • Živijo v mirnem ali rahlo agitiranem okolju z muljastim dnom (mikrit) v globinah do 200 m	Subclassis Pteriomorphia • Halobia styriaca (Mojsisovics, 1874) – zg. trias, norij
• Zelo majhna lupina radialnimi in šibko izraženimi koncentričnimi rebri • Lupina je okrogla ušesasta, pri čem je anteriorno ušesce manjše od posteriornega • Ventralni rob je intergripalen, sklep je enostaven	Subclassis Pteriomorphia • Monotis salinaria (Schlotheim, 1820) – zg. trias, norij
• Lupina je skoraj simetrična, desna je konveksna, leva je rahlo konkavna ali konveksna • Ušesci (aurikula) sta enako veliki, ligament leži v plitvi ligamentni jamici • Značilna so močna radialna rebra • En mišični odtis blizu središča lupine, rob je intergripalen, sklep je raven • Plava s hitrim zapiranjem lupine; na robu plašča ima nameščene enostavne oči z lečo in dvoplastno mrežnico, peščena območja precej globoke vode • Velikost posameznih vrst znotraj rodu se zelo razlikuje • Podoben je rod Chlamys, ki pa ima anteriorna ušesca večja od posteriornih, kot tudi razločno bisusno zajedo	Subclassis Pteriomorphia • Pecten sp. (Müller, 1776) – kreda-recentno
• Debela lupina • Leva in desna lupina nista enaki – desna lupina je bolj konveksna in ima zelo izrazit apeks • Z desno lupino je zasidrana na morsko dno • Radialna rebra so porasla z različno velikimi trni • Intergripalni rob, ligament želi v centralni votlini, velik mišični odtis v sredini lupine • Obalni predeli s toplo in prezračeno vodo ali globoka voda s kamnitim dnom	Subclassis Pteriomorphia • Spondylus sp. (Linnaeus, 1758) – jura-recentno
• Majhna lupina z jasno vidnimi koncentričnimi rebri • Značilna za spodnje-triasne plasti, neposredno po permsko-triasnem izumrtju	Subclassis Pteriomorphia • Pseudomonotis (Claraia) clarai (Bittner, 1901) – sp. trias
• Trikotna, klinasta, nazaj razpotegnjena lupina. Vzdignjen, močan in podvit vrh. Izbočenost je največja tik za prednjim robom ob vrhu • Za izbočenim delom lupine sledi ozek, ventralno pa zelo širok plitev jarek, ki se začne takoj za vrhom • Posteriorno se lupina močno zoži in konča s kratkim zadnjim robom • Na šibko izraženem grebenu se lupina proti vrhu ostro prelomi in podvije proti zadnjemu zgornjemu robu. Sprednji zob se v loku spusti in se spoji spredaj s konveksnim, zadaj pa z vbočenim trebušastim robom • Leva lupina nosti velik, štrleč, trikotni glavni zob • Prisotna so drobna in ostra koncentrična rebra • Morska semiinfavna ali plitva infavna	Subclassis Palaeoheterodonta • Pachycardia rugosa (Hauer, 1857) – karnij
• Robustna, precej izobčena, nazaj razpotegnjena trapezoidna lupina z velikim ušescem • Vrh je zelo močan in na temenu nekoliko sploščen, pomaknjen precej nazaj na konec prve tretjine lupine • Na zelo izrazitem grebenu, ki se začne za vrhom in se končuje na zadnjem robu, se lupina strmo prevesi proti zgornji zadnji strani, ki je izoblikovana v večje trikotno ušesce • Značilen enakomerno ukrivljen, ne preveč izstopajoč konveksen sprednji rob. Ventralno je rob dolg, rahlo ukrivljen, zadnji pa kratek in slabo zaokrožen. • Sklep je močan	Subclassis Palaeoheterodonta • Trigonodus carniolicus (Waagen, 1907) – karnij
• Lupina je ovalno trikotna krilasta. Lupini sta različni, asimetrični – leva je bolj izbočena in ornamentirana od desne. • Močan greben, ki poteka od vrha do stika zadnjega in trebušnega roba. Na zadnji strani potekata od vrha do zadnjega roba dve šibkejši obli rebri – zadnje ostrejše se pričenja na konici vrha, sprednje pa nižje – loči ju zajeda. • Greben je na meji posteriornega dela brez zob • Sklep je na levi lupini. Osrednji zob je močan in trikotne oblike in top • Poleg radialnih reber so prisotne še koncentrične linije postavljene pred greben • Blatna plitva voda z veliko terigenega dotoka, infavna	Subclassis Palaeoheterodonta • Myophoria keffersteini (Bronn, 1834) – karnij
• Majhna lupina trikotne oblike • Značilno so radialni grebeni, ki ne dorzalno ne segajo do vrha	Subclassis Palaeoheterodonta • Costatoria costata (Zenker, 1833) – sp. trias
Dve skoraj enaki lupini, lateralno asimetrični. • Na površini lupine je koncentrična ornamentacija • Močno pritrdišče za zunanji ligament • Izrazito razvit palialni sinus • Sklep ima na vsaki strani tri kardinalne zobce brez lateralnih sklepnih zob • Živi zakopana v sediment, iz katerega gledata le dva sifona • Tanka in narebrena lupina je nadomestek debele lupine, ki školjko zaščiti pred predatorskimi polži – npr. Naticidi (Natica sp.)	Subclassis Palaeoheterodonta • Venus sp. (Linnaeus, 1758) – oligocen-rec.
• Okrogla, srčasta lupina z dvema enakima loputama, ki anteriornoposteriorno asimetrični • Školjke so okrašene z radialnimi rebri iz katerih pri določenih vrstah izraščajo bodice • Sklep je sestavljen iz dveh kardinalnih zob in enega lateralnega zoba spredaj in zadaj. Zunanji ligament je kratek. • V desni loputi sta spredaj dva zoba; dva skoraj enako velika mišična odtiska. Palialna linija je neprekinjena. • Zelo mobilna školjka z dolgo prstasto nogo. • Živi blizu obale v peščenih ali muljastih sedimentih.	Subclassis Palaeoheterodonta • Cardium sp. (Linnaeus, 1785) – miocen-rec.
• Skoraj kvadratna, rombasta lupina. Od vrha navzdol poteka greben, pomaknjen proti anteriornemu in ventralnemu robu • Živi v sladki in brakični vodi kot semi-infavna (plitvo zakopana v sediment, kjer je z bisusnimi nitmi pritrjena na kameni substrat)	Subclassis Heterodonta • Congeria rhomboidea (Hoernes, 1867) – pliocen
• Lahko meri tudi več kot 10 cm • Čokata z močno zaviti vrhovi • Srčasta oblika – njeno staro ime je Glossus humanus, kar pomeni človeško srce	Subclassis Heterodonta • Isocardia cor (Linnaeus, 1767) – miocen
• Gladka, tanka in krušljiva porcelanasta lupina • Značilne so gosto posejane koncentrične prirastnice	Subclassis Heterodonta • Cyrena semistriata (Deshayes, 1830) – oligocen
• Okrogla in gladka lupinica ornamentirana z koncentričnimi prirastnicami • Vrh je rahlo zasukan nazaj • Sklep je heterodonten, palialni sinus je jasno izražen, prav tako dva mišična odtiska	Subclassis Heterodonta • Callista chione (Linnaeus, 1758) – recentno
• Lupina podolgovate eliptične oblike z koncentričnimi prirastnicami. Lupini sta precej debeli in simetrični • Area je razširjena, tako da ventralni del močno zeva • Živi zakopana v sedimentu iznad katerega gleda le kljun	Subclassis Heterodonta • Panopea menardi (Ménard de la Groye, 1807) – miocen
• Zelo majhna lupina; stisnjena z obeh strani, saj obdaja le prvi del telesa s katerim prodira v podlago • Mehansko vrta v les in prebavi narezano žagovino, pri tem prevleče izvrtano vrtino s kalcijevim karbonatom • Vrtina je lahko dolga tudi več kot 100 cm in je zaprta s kalcitnim pokrovčkom	Subclassis Heterodonta • Teredo sp. (Linnaeus, 1758) – kreda-recentno
• Spada v skupino Megalodontid, ki so značilne školjke v zgornjetriasnih plitvovodnih karbonatih. Večinoma so ohranjena le njihova kamena jedra, redko tudi lupine, vendar pa trdota kamnine in rekristalizacija onemogočata njihovo izolacijo. Taksonomija Megalodontid torej temelji na arhitekturi kamenih jeder • Družina Megalodontidae sestoji iz 8 rodov: Ampezziana, Conchodon, Gemmellarodus, Neomegalodon, Paramegalodus, Rhaetomegalodon, Rossiodus in Triomegalodon • Triomegalogon tofanae je srednje velika školjka z rahlo neenakima lupinama – desna je bolj sploščena. Obris je nateriorno srčasto stisnjen, lateralno subtrikoten ter bolj visok kot dolg. • Vrh je pokončen in dvignjen, pri velikih primerkih rahlo ukrivljen navzdol • Lupina je zelo debela, posebno v umbonalno-kardinalnem delu; zunanjo skulptureiranost predstavljajo rastne linije, ki včasih tvorijo zelo nizke koncentrične gube • Stena je kalcitizirana iz dveh plasti (zunanja je tanjša od notranje) • Palialna linija je enotna, anteriorni mišični odtisek je zelo globok, ozek in podaljšano ovalen • Školjka je ležala s težkim umbonalnim delom v sedimentu, ventralni rob je gledal ven (semi-infavna)	Subclassis Heterodonta • Triadomegalodon (Neomegalodon) tofanae (Hoernes, 1876) – norij-retij
• Srednje velika do velika školjka z dvema enakima lupinama • Vrh je močno nagnjen nazaj • Značilen je masiven kardinalni zob v levi lupini in stranski zobje v obeh lupinah • Površina je gladka, z neizrazitimi prirastnicami • Na vsaki lupini je prisoten žleb • Živela je z vrhom zasidranim v morsko dno. Njena okrogla oblika ji je omogočala kotaljenje po morskem dnu med valovanjem brez poškodb na lupini	Subclassis Heterodonta • Pachymegalodus sp. (Tausch von Gloeckelsthurn, 1890) – sp. jura
• Neenaki lupini – leva lupina je prirasla, desna je ravna in pokriva levo kot spiralno zavit pokrovček. • V desni lupini sta dva zoba • Spada v skupino rudistnih školjk, ki so bili delno vkopani v podlago in se z bokom držali nad dnom.	Subclassis Heterodonta • Requienia ammonia (Goldfuss, 1837) – sp. jura
• Škatlaste, majhne lupine, ki so pogosto fragmentirane. • Značilna močna rebra.	Subclassis Heterodonta • Gyropleura sp. (Douvillé, 1887) – sp. jura
• Cilindrično-konična pritrjena spodnja (desna) lupina. Vrh je zmerno zaobljen. Lupina je debela okoli 10 mm, na površini zunanje plasti potekajo široka in zaobljena rebra. Lepo so vidne zmerno nagubane prirastne lamele.• Tri brazde na zunanji strani lupine ustrezajo stebričkom v notranjosti: L – ligamentni, S – analni, in E – škržni. Ligamentni stebriček je raven, na koncu odrezan ter vzporeden z analnim.Analni stebriček je čokat in v bazi rahlo stisnjen. Škržni stebriček ima v prečnem preseku podolgovato glavo ter dolg in zelo tanek pecelj. Glava je zasukana proti analnemu stebričku.• Zgornja (leva) lupina je rahlo konveksna, porozna, z dvena odprtinama (oskulum), kot pokrovček pokriva desno lupino.	Subclassis Heterodonta • Hippurites (Vaccinites) cornuvaccinum (Lamarck, 1801) – zg. kreda
• Neenaki lupini (desna prirasla čašasta, leva na njen tvori pokrovček) • Pritrjena lupina je konična ali cilindrična. Po celotni dolžini poteka izrazit žleb. Na sifonalni strani je nekoliko konkavna. • Zunanja plast – ostrak – je mehurjasto celična, sestoji iz velikih poligonalnih votlih prizem. Notranja plast je tanka. • Značilna je nagubana zunanja površina ki spominja ne stolp iz zloženih kornetov	Subclassis Heterodonta • Radiolites sp. (Lamarck, 1801) – zg. kreda
• Zelo različni leva in desna lupina. Leva je izrazito izbočena in v juvenilnem stanju prirasla. Desna je razvita v obliki ravnega pokrovčka. • Ornamentacija desne lupine je omejena na preproste, tanke rastne linije, medtem ko levo zaznamujejo jasno vidne prirastnice in veliko število lamel. Sklep je preprost, brez zob. Mišični odtisek jasno viden. • Živele so na območju karbonatnih platform. V današnjih morjih zaradi pritiska predacije rakov nepritrjene in polegle ostrige ne bi mogle preživeti. • Drugo ime: „Hudičev noht“	Subclassis Anomalodesmata • Gryphaea sp. (Lamarck, 1801) – zg. trias-jura
• Majhna do srednje velika. Značilni sta dve izrazito neenaki lupini, desna je konkavna ali sploščena,leva je konveksna in ima mnogo bolj izrazit vrh, ki je močno ukrivljen• V notranjosti je en mišični odtisek• Ornamentacija na desni lupini s koncentričnimi luskastimi striacijami, ki potekajo vzporedno z anteriornim robom lupine. Leva lupina je okrašena z listastimi rastnimi lamelami/luskami, včasih tudi z radialnimi rebri, iz katerih lahko izraščajo trni • Skupaj z rudisti uspevale na podmorskih pragovih na območju delovanja valov in morskih tokov – skupaj s torzijsko zavitimi rudisti – npr. Sabinia sp. • Najzgodnejše oblike eksogir so bile gladke, nato pa so sčasoma pridobile rebra in trne za sidranje na morsko dno	Subclassis Anomalodesmata • Exogyra sp. (Say, 1820) – kreda
• Desna lupina je ravna, razmeroma tanka, leva pa je navadno pritrjena na substrat in je listasto lamelarna in pogosto bolje razvita • Sklep je funkcionalen le v zgodnji fazi rasti; zelo širok ledvičast mišični odtisek skoraj na sredini lupine • Na desni lupini so koncentrične prirastnice na levi heterogena radialna rebra in neenakomerno razporejene prirastnice • Zaradi sesilnega načina življena je nepravilne oblike, pogosto živi v velikih skupinah, ki jih najdemo tudi v fosilnem stanju	• Ostrea crassissima (Linnaeus, 1758) – oligocen-miocen Subclassis Anomalodesmata
• Lupina je podobna ostreidni, podolgovata, trikotne, ovalne oblike z močnimi radialnimi rebri, ki dajejo značilen intergripalen rob na ventralnem delu lupine • Rebra se od dorzalnega dela v posteriorni smeri dihotomno razvejajo leva, pritrjena lupina je ob vrhu izbočena, desna lupina je pokrovna in rahlo vbočena • Na vrhu lupine je pritrjevalna ploskev, na notranji strani je videl del podolgovatega ligamentnega polja • Na polovici lupine je ob desnem robu večji, okrogel mišični odtisek, razdeljen v deve polji • Ime po Monte Caprile na Južnem Tirolskem	Subclassis Anomalodesmata • Lopha montiscaprilis (Röding, 1798) – karnij
• Morfološko ostrigi podobna školjka s kalcitno lupino • Jezičasto oblikovana leva lupina; rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti sprednjemu robu lupine širijo, cepijo in zamikajo. • V zgornjem delu, blizu sklepa so rebra široka približno 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm	Subclassis Anomalodesmata • Chondrodonta joannae (Choffat) – kreda (cenomanij)