| NA | NA |
| • Srednje velik brahiopod kuboidne oblike.
• Izrazita neravna komisura.
• Značilna so številna plitva rebrca | Subclassis Inarticulata
• Hypothyridina cuboides – devon |
| Uvod v brahiopode | Brahiopode pogosto imenujemo svetilkaste školjke – saj njihovi lupini spominjata na starinske oljne svetilke.
• Brahiopodi izgledajo kot školjke vendar gre za zelo različne organizme, ki so nesorodni.
• Lupine brahiopodov so zgrajene iz kalcita in so dvodelne – dorzalna in ventralna lupina.
• Gre za izključno morske organizme, ki živijo v plitvi ali v globoki vodi – od plimskega pasu do abisala.
• Živijo pritrjeni na trdih substratih kot so skale, koralni grebeni in lupine drugih organizmov.
• Prehranjujejo se s filtriranjem morske vode, od kod s posebnim organom filtrirajo nutriente in plankton.
• Brahiopodi imajo edinstveno specializirano prehranjevalno strukturo imenovano loforora, ki
se nahaja med obema lupinama. Lofofora sestoji iz pleteža tentaklov specializiranih za
filtracijo hrane.
• Za razliko od školjk imajo brahiopodi pedikel – mišičast pecelj, s katerim se pritrdijo na
morsko dno ali drugo površino |
| Uvod v brahiopode 2 | • Brahiopodi so bili v preteklosti bistveno pogostejši kot so sedaj – najpogostejši so bili v
obdobju paleozojika – prvič se pojavijo v obdobju kambrija.
• Danes poznamo med 300 do 500 živečih vrst brahiopodov, v primerjavi s tisočimi, ki jih
poznamo iz fosilnega zapisa.
• Brahiopodi veljajo za pomembne vodilne fosile pri določanju starosti kamnin ter korelaciji
plasti različnih starosti, ker je izjemno uporabno pri rekonstrukciji Zemeljske zgodovine. |
| • Razpotegnjena ovalna oblika.
• Lateralni robovi rahlo konveksni ali
subparalelni.
• Značilne koncentrične prirastnice.
• Lupina je tanka, notranja votlina ni
predeljena.
• Vkopavanje v sediment.
• Morska do brakična okolja. | Subclassis Inarticulata
• Lingula sp. – ordovicij-recentno |
| • Bikonveksna lupina z drobnimi rebrci.
• Grebeni so nekoliko prekinjeni in ne potekajo
povsem pravilno.
• Pecljeva lupina je izrazito zašiljena.
• Zobna ploščica je dolga in vsebuje
vzporedne robove.
• Organizem je živel pritrjen na steblih
krinoidov | Subclassis Inarticulata
• Meekella procera – perm |
| • Srednje velik brahiopod, na pecljevi lupini je
velika inrerarea.
• Značilni sta simetrični debeli lupini.
• Ventralna lupina se konča s topim in nekoliko
deformiranim vrhom.
• Dorzalna lupina je stožčaste oblike, pokriva
jo pokrovasta ramenska lupina. Ta vsebuje
drobne trne.
• Najdemo jo pri Ortneku in v Dolžanovi soteski. | Subclassis Inarticulata
• Scacchinella gigantea – perm |
| • Lupina praviloma manjše od Scacchinell
• Pecljeva lupina je stožčaste oblike in
pokrita zpokrovasto ramenasto lupino.
• Na robu vhoda v pecljevo lupino so
notranje bodice, ki se mešajo z
bodicami na zunanjem robu in tako
ustvarjajo mrežast vzorec. | Subclassis Inarticulata
• Richthofenia lawrenziana – perm |
| • Lupitu z drobnimiradialnimi rebri in
razpršenimi trni. Sklepni nastavek je
tridelen.
• Lupina je približno kvadratne oblike.
• Največja involcija je v umbonalnem delu z
močno zavitim vrhom, ki je pomaknjen
preko sklepnega robu. Ušesca so trikotne
oblike in jasno izražena.
• Rebrca se ne cepijo, pač pa se v
umbonalnem delu mednje vključujejo
interkalatorna.
• Dorzalna lupina je rahlo konkavna
• V primerjavi s Tyloplecta ima bolj drobna in
gosta vzdolžna rebra. | Subclassis Inarticulata
• Linoproductus lineatus – perm |
| • Pecljeva lupina je precej izbočena.
• Značilen je koničast vrh.
• Izrazita koncentrična rebra.
• Ravna do rahlo vbočena dorzalna lupina | Subclassis Inarticulata
• Karawankina schelwieni – perm |
| • Srednje velik brahiopod kuboidne oblike.
• Izrazita neravna komisura.
• Značilna so številna plitva rebrca | Subclassis Inarticulata
• Hypothyridina cuboides – devon |
| • Subpiramidalna lupina, robovi so sinusoidni ali
oglati, komisura neravna.
• Pecljeva lupina ima medialni sulkus, ki se začne
na konveksnem vrhu in nadaljuje globok in širok,
ter tvori jezičast podaljšek na anteriornem robu.
• Ramenska lupina je konveksna v vrhnjem delu in
se razvije anteriorno z izrazito medialno gubo.
• Porvšina obeh lupin je plikatna, včasih z okrasjem
tankih koncentričnih linij.
• Vrh pecljeve lupine je rahlo ukrivljen s kroglastim
podaljškom, ki ga zapirata deltoidalni ploščici
spodaj in lupina zgoraj. | Subclassis Inarticulata
• Rhynchonella sp. – jura-kreda |
| • Drobna in bikonveksna lupina brez vidnih prirastnic.
• Značilne so štiri radialne gube ter vmesne brazde.
• V profilu je trikotna do pentagonalna. Sklep je ozek
in ukrivljen.
• Obe lupini imata štiri gube s tankimi in ostrimi rebri z
zelo širokimi vmesnimi prostori.
• Drobna in bikonveksna lupina brez vidnih prirastnic.
• Značilne so štiri radialne gube ter vmesne brazde.
• V profilu je trikotna do pentagonalna. Sklep je ozek
in ukrivljen.
• Obe lupini imata štiri gube s tankimi in ostrimi rebri z
zelo širokimi vmesnimi prostori. | Subclassis Inarticulata
• Tetractinella trigonella – anizij-ladinij |
| • Lupina je transverzalno podaljšana in ima
včasihlahko osrednjo gubo in sulkus.
• Na zunanji površini so številne gube in rebra.
• Vrh je rahlo zavit dorzalno. | Subclassis Inarticulata
• Spirifer elegans – karbon |
| • Drobno ornamentirani bikonveksni lupini.
• V ventralni lupini je zobna ploščica reducirana.
• Guba in brazda srednje široki in jasno
razmejeni od okolice.
• Nizka in ploska area. Zobni ploščici reducirani
na drobne grebenčke.
• Značilen je razcepljen vrh (umbo).
• Pri nas jih poznamo iz Javorniškega Rovta | Subclassis Inarticulata
• Brachythyrina strangwaysi – karbon |
| • Velik, bikonveksen (še posebej ventralna loputa). Sklepni rob je nekoliko krajši od celotne
širine.
• Močan, nazaj ukrivljen vrh pecljeve lupine,
koničast, guba in brazda slabo razviti.
• Površina je pokrita s številnimi radialnimi
rebri.
• Zobne ploščice so skoraj vzporedne.
• Včasih so ohranjena ušesca
• Na in ob sinusu okreplejna bifurkacija.
• Pri nas jih najdemo v Javorniškem Rovtu | Subclassis Inarticulata
• Choristites fritschi – karbon |
| • Bikonveksna lupina, spredaj sta dve gubi.
• Vrh je kratek, masiven in rahlo ukrivljen.
• Pecljev ovratnik je dobro razvit
• Površina je gladka, z drobnimi prirastnicami | Subclassis Inarticulata
• Terebratula intermedia – sr. jura |
