You are in browse mode. You must login to use MEMORY

level: Iglokožci

Questions and Answers List

level questions: Iglokožci

Question	Answer
• Iglokožci imajo značilno petkratno radialno simetrijo, kar pomeni, da so njihovi deli telesa razporejeni okoli središčne osi. Ta radialna simetrija je značilnost iglokožcev in jih ločuje od večine drugih živali, ki običajno izkazujejo dvostransko simetrijo. • Iglokožci imajo notranje okostje iz ploščic kalcijevega karbonata – ki jih imenujemo tudi kostnice. Kostnice so pogosto zraščene, tako da tvorijo togo strukturo, ki zagotavlja podporo in zaščito mehkih tkiv. • Ena najbolj značilnih lastnosti iglokožcev je njihov vodovodni sistem – gre za mrežo s tekočino napolnjenih kanalov in cevastih nog, ki jih uporabljajo za premikanje, hranjenje in dihanje. Ta sistem je edinstven za iglokožce in se napaja s hidravličnim pritiskom, ki ga ustvarjajo telesne mišice. • Iglokožci so razdeljeni na pet glavnih razredov: 1) Asteroidea (morske zvezde), 2) Ophiuroidea (kačjerepi), 3) Echinoidea (morski ježki), 4) Holothuroidea (morske kumare), in 5) Crinoidea (morske lilije in pernate zvezde	Uvod v iglokožce
Gre za morske živali, ki jih najdemo v oceanih po vsem svetu, od plitvin do najglobljih oceanskih jarkov. Naseljujejo različne habitate, vključno s skalnatimi obalami, koralnimi grebeni, peščenim dnom in globokomorskimi hidrotermalnimi izviri. • Iglokožci uporabljajo različne strategije hranjenja, ki je odvisna od njihove vrste. Morske zvezde z nogami odprejo lupine mehkužcev in nato v njih vstavijo svoj želodec in plen prebavijo zunaj svojega telesa. Morski ježki so rastlinojedi in se pasejo na algah. Morske kumare so detritivori. • Reprodukcijske strategije so zelo raznolike, vključno s spolnim in nespolnim razmnoževanjem. Večina iglokožcev je dvodomnih, kar pomeni, da so posamezniki samci ali samice, zunanja oploditev pa običajno poteka v vodnem stolpcu. Nekatere vrste imajo izjemne regenerativne lastnosti.	Uvod v ehinoderme
• Srčasta do široko ovalna korona. • Značilna je globoka zajeda na mestu anteriorne lunule. • Oba zadnja ambulakra sta krajša kot sprednji trije. • Peristom leži v poglobitvi.	Classis Echinoidea • Schizaster sp. (Agassiz, 1835) – miocen
• Globularna korona z značilnimi srčastimi robovi, ki so posledica anteriorne ambulakralne brazde in krčenja korone na mestu anusa. • Petstrani ambulakri so jasno vidni in široki. • Usta so anteriorno na ventralni strani. • Posteriorni del z anusom je vertikalen. • Tako kot drugi spatangoidni ježki nima žvekalnega aparata.	Classis Echinoidea • Micraster sp. (Agassiz, 1836) – miocen
• Korona s petkotno silhueto. Korona je okrašena z granulami ki včasih izkazujejo dvignjeno zvonasto površino na centralnem delu. • Ambulakralna polja so dvignjena nad površino korone. • Interambulakralni deli so pri vrhu korone nizki, proti robu se razširijo in nekolik poglobijo. • Analna odprtina je na oralni strani blizu posteriornega roba. • Oralna stran je sploščena ali konveksna, v sredini močno poglobljena.	Classis Echinoidea • Clypeaster sp. (Lamarck, 1801) – miocen
• Velika kupolasta korona. Z močno izbočeno zgornjo aboralno stranjo. Spodnja oralna stran je sploščena do povsem ravna, z izjemo osrednjega analno-ustnega dela, ki je nekoliko poglobljen. • Celotna površina korone je prekrita s številnimi okroglimi tuberkuli oz. nastavki za kratke in tanke bodice	Classis Echinoidea • Conoclypus conoideus (Leske, 1778) – eocen-oligocen
• Ovalna korno, oralna stran je rahlo sploščena. • Ambulakralna polja so nekoliko pomaknjena navzgor	Classis Echinoidea • Echinolampas kleini (Goldfuss, 1834) – oligocen
Korona kroglaste oblike. Ambulakralna polja so ozka in sestavljena iz enostavnih ploščic, ki nosijo enostaven par por. • Vsaka ploščica nosi eno glavno bradavico oz. nastavek za bodice, ki je obkrožena z več sekundarnimi bradavicami. • Bodice so dolge z vzdolžnimi rebri.	Classis Echinoidea • Cidaris coronata (Schlotheim, 1820) – zg. jura
• Nizka, zelo sploščena korona elipsaste oblike. • Ambulakralne lunule so združene z zunanjim robom korone, tako da v njo tvorijo plitve zaobljene indentacije. • Analna lunula je velika, eliptična in aboralno izbočena.	Classis Echinoidea • Encope tamiamiensis (Mansfield, 1932) – neogen
• Zelo nizka, okrogla in sploščena korona. • Značilne so dobro štiri dobro izražene ambulakralne lunule in večja analna lunula. Lunula so podolgovate kapsulaste oblike.	Classis Echinoidea • Mellita isometra (Harold & Telford, 1990) – recentno
• Močno sploščena in nizka korona • Celotna površina aboralne strani je pokrita z drobnimi okroglimi nastavki za tanke, lasaste bodice. • Spada v red klipeastrov, ki živijo v velikih kolonijah, plitvo zakopani v peščenem ali blatnem dnu	Classis Echinoidea • Scutella subrotunda (Leske, 1778) – miocen