18.J. Joyce: Ulikses (zgodba, Mollyjin monolog, tok zavesti, notranji monolog) Zgodba

Osebe Glavne vloge imajo Stephen Dedalus - mladi umetnik in bodoči učitelj, Leopold Bloom – oglaševalec in Molly – Bloomova žena, ki večino časa preživi v postelji in je izjemno ženstvena Penelopa. Oni so Sveta trojica – Joyce je bil vzgojen pri jezuitih. Tisti čas v Dublinu vlada posebna atmosfera, ljudje so brezdelni, ni upanja za trenutno situacijo, zatekajo se h glasbi, mitskim zgodbam.. Tok zavesti in notranji monolog Z monologom brez intervencije, mehanično zapisuje misli in asociacije, ki se neurejeno pojavljajo junaku. Francoski nadrealisti to imenujejo avtomatska pisava. Joyce pa je mogel najprej odkrit ta način pisanja. Notranji monolog ni popolnoma natančna zabeležka tega, kaj se v junakovi glavi dogaja. Tisto, kar je v podzavesti ni ubesedljivo in se ne da niti v monologu zapisati. Mollyin monolog Njuno potovanje se približuje h koncu. Pot je bila nesmiselna. Moška logika zataji. Joyce se obrne k Molly-jini logiki, k logiki narave. Molly postane izhod za moški neuspeh in mu ponuja svojo alternativo, ženski princip sveta. Molly predstavlja Geo, mati Zemlje, plodnost, rodnost, vsem odprto večno mati. Molly Joyce opisuje kot zdravo, polno, nezanesljivo, ravnodušno, razsodno, zvito, omejeno žensko. Poglavje samogovora; Glavne točke so: 1. PRSI, ki pomenijo KER 2. ZADNJICA, ki pomeni DNO 3. KRILO, ki pomeni ŽENSKA 4. SPOLNI ORGAN, ki pomeni DA Molly ni nezvesta, sprejema vse, brez razlike, deluje kot rešiteljica – izhod v mitsko plodnost, je katalizator, rešiteljica, stvari zanjo niso več vprašljive. Ona zagotavlja Itako, vrnitev, pa četudi smo izgubili ključ.