GEOMETRIČNA KRISTALOGRAFIJA

1. ZAKON O STALNOSTI KOTOV Šop premic, ki se sekajo v katerikoli točki v kristalu in so pravokotne na kristalne ploskve, predstavlja stalno značilnost kristalne vrste. Kot med dvema ploskvama posameznega kristala je stalen in se ne menja, če sta ploskvi premaknjeni zaradi rasti kristala → kristalna ploskev je definirana z orientacijo in ne s svojo pozicijo. V vseh kristalih iste snovi so koti med odgovarjajočimi ploskvami vedno stalni in med seboj enaki. Iz tega sledi, da so stalni tudi koti med robovi. Pozicija/položaj ploskve je namreč posledica različnih pogojev v času rasti kristala. Ploskve, ki jih danes opazujemo, imajo nižje hitrosti rasti, ploskve, ki rastejo hitreje, so v procesu rasti kristala, eliminirane. Večja hitrost → manjša ploskev