Nastala v mlajšem paleozoiku Evropska sredogorja Srednje in Zahodne Evrope, tudi Iberski polotok.) čez Bretanijo, JZ Anglijo in na J Irsko. prek Renskega gorovja na Zahodu do Sudetov na Vzhodu hercinska orogeneza

Neoevropa

Posledice gubanja so se čutile tudi drugod po Evropi, nastale so kotline, tektonski jarki, prekrite z mlajšimi sedimenti (Panonska kotlina, Padska kotlina) od Pirenejev, čez Alpe, Apeninski polotok, Dinarsko gorstvo, Balkan in Karpate na Vzhodu Evrope. Gubanje so spremljali vulkanizem, ugrezanje in dvigovanje. alpidska orogeneza

Pleistocenska poledenitev

V pleistocenu so bili veliki deli severne Evrope pokriti z debelim ledenim pokrovom. V srednji Evropi so bil pod ledom površine nad 1300 – 1500 m višine, v njih so drseli ledeniki daleč v nižine.

Dva osnovna tipa poledenitev

Gorska in celinska.

Značilnosti celinske poledenitve:

Debelina ledenega pokrova več 1000 m, led do morja, Antarktika, Grenlandija.

Značilnosti gorske poledenitve

Ledeniško površje v gorskem svetu oblikuje večinoma ledeniška erozija, medtem ko morene ali groblje nastajajo z ledeniško akumulacijo. Ledeniška erozija je odvisna od debeline ledu, kamninske podlage, po kateri ledenik drsi, hitrosti drsenja ter od količine in lastnosti drobirja, ki ga ledenik prenaša s seboj.

LEDENIŠKE AKUMULACIJSKE OBLIKE

Ledeniške groblje ali morene Ledeniška jezera za čelno moreno Eratske skale ali balvani: Rečno Ledeniško ali fluvioglacialno delovanje

Jezera

Naravna (ledeniška, kraška, tektonska) umetna (akumulacijska, ugreznjena)

Značilnosti vodovja:

Številne reke so dovolj vodnate in primerne za: plovno pot rečnim ladjam evropska plovna pot Ren-Majna-Donava, 1992 številni rečni kanali tudi v Vzhodni Evropi (Moskva, plutje ladij v pet morij) Hidroenergetska izraba rek (reke v mladonagubanih gorovjih Evrope in v Skandinaviji)

Jezera

Največ jezer je na območju S in V Evrope. Večina so ledeniškega nastanka. (Ladoško jezero v Rusiji in jezero Inari na Finskem) Ledeniška jezera so tudi v Alpah. (Ženevsko jezero v Švici, Bodensko., Kimsko, Vrbsko, ) Zuidersko jezero (Nizozemska) postala so žarišče turizma

Blatno jezero

Blatno jezero – Madžarska njegova površina je 592 km2, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. Prostornina vode je tako okoli 1,9 km3. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod - severovzhod, dolžina v tej smeri je približno 77 km, široko pa je med 4 in 15 km. ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci

Vremenotvorna središča:

Islandski minimum Genovski minimum Azorski maksimum Sibirski maksimum

Sibirski maksimum

Ko se pozimi iznad Sibirije razširi nad Evropo, prinaša celinskemu delu Evrope zelo mrzlo, suho vreme.

Azorski maksimum

(anticiklon) vpliva na podnebje predvsem poleti, ko južnemu delu Evrope prek Afrike prinaša suho in vroče vreme.

Genovski minimum

Genovski minimum Območje zaliva Genove je znano po nastanku ciklonov v hladnejšem delu leta, razlog za nastanek ciklonov na tem področju pa so pogosto orografske ovire(relief). Je rezultat velikih razlik v temperaturi zraka nad toplim Sredozemskim morjem in hladnejšim nad evropsko celino ali Atlantikom. tovrsten ciklon vedno vsebuje tople in hladne sektorje, ki se "spopadajo" nad Jadranom, kar lahko privede do zelo močnih vetrovnih, nenadnih sprememb temperature zraka in skrajnega dežja in vlage.

Islandski minimum

(ciklon) – stalno območje nizkega zračnega pritiska.Vse leto nastajajo potujoči cikloni, ki potujejo proti vzhodu ali jugovzhodu Evrope. Prinašajo padavine tako severni kot tudi južni Evropi.

Na podnebje vpliva

Geografska širina Atlantski ocean (Severno atlantski tok) – oceansko podnebje razporeditev kopnega in morja (vpliv kontinenta, različni tipi celinskega podnebja), nadmorska višina, orografske ovire, relief (privetrne in zavetrne strani gorstev)

Podnebni tipi

Sredozemsko podnebje Oceansko podnebje Kontinentalno vlažno podnebje Kontinentalno polsuho in suho podnebje Zmerno hladno podnebje Tundrsko podnebje Gorsko podnebje

Sredozemsko podnebje

Obale Sredozemskega morja, rastlinstvo prilagojeno poletni suši zimzeleno rastje makija, mediteranski gozdovi zimzelenih listavcev in iglavcev značilne poletne suše ter jesensko in zimsko deževje. poleti je območje pod vplivom subtropskega visokega zračnega pritiska z jasnim in suhim vremenom.)

Oceansko podnebje

(dolg in relativno ozek pas od SZ Portugalske, Z Francije, Britanskega otočja do Z obal Severnega morja v Skandinaviji. mala letna temperaturna amplituda, zaradi bližine morja so poletja topla in zime mile, morje ob obali pozimi ne zamrzne.

Kontinentalno vlažno podnebje

(temperature odvisne od geografske širine) proti vzhodu so večje temperaturne razlike in manj padavin, podnebje razširjeno v Srednji in Vzhodni Evropi,)

Kontinentalno polsuho in suho podnebje

(razširjeno v južnem delu Vzhodne Evrope nizko travna stepa, ponekod polpuščava in puščava)

Zmerno hladno podnebje

(del Skandinavije in na severu evropskega dela Rusije manjša količina padavin, julijske temperature so še višje od 10 ̊C proti vzhodu se višajo temperaturne amplitude severni iglasti gozd (tajga)

Tundrsko podnebje

(skrajni pas severa Skandinavije in evropskega dela Rusije. poleti se led stali samo na površini. kljub veliki vlažnosti, zlasti v jeseni pade le malo padavin snega je malo, obleži pa več mesecev. reke so dolgo zamrznjene)

Gorsko podnebje

Gorata alpska območja, gorsko rastlinstvo)

Tipi rastlinstva

Pred poselitvijo so v Evropi obstajali naslednji tipi naravnega rastja: tundrsko rastlinstvo, gozd, travinje, močvirja, visoko travna, nizko travna in grmovna stepa ter mediteransko grmovno rastlinstvo. Človek je s svojimi posegi spreminjal tudi rastlinstvo. Izsekaval je gozd, dobival pašnike in tudi goli kras. Naravni listnati gozd je nadomestil iz gospodarskih razlogov z iglavci, močvirja in stepe je z melioracijami in umetnim namakanjem spremenil v kulturne površine.

Pas tundre

Zajema ozko območje vzdolž, zaledenele rusko-finske obale in nekatere površine ob skandinavskih fjordih zamrznjena tla se odtajajo samo poleti, pa še to samo na površju. tu raste malo rastlin.

Tajga

Sklenjena območja iglastega gozda, južno od polarne gozdne meje. značilna je gosta rast, ne preveč visokih dreves. od listavcev raste v tem območju samo breza, na neprepustnih tleh pa se pojavljajo tudi močvirja.

Listnati in mešani gozd

Sega vse od obal severnega Britanskega območja, severne Francije, južne Skandinavije, severne Nemčije, Poljske do srednje Rusije. ob gozdnatih površinah so tudi pašniki. lega ob morju in nadmorska višina določata rastlinstvo tega območja. v zahodnoevropskem delu uspevajo zimzelena drevesa in hrast. v SZ Nemčiji prevladuje hrast, ob Baltskih obalah pa bukev.

Stepa

Zaradi poljedelstva je obseg stepe v Evropi zelo zmanjšan. gozdna stepa je tam, kjer je še dovolj padavin spremenjena v kulturno stepo.

Sredozemsko rastlinstvo

Rastline tega območja so prilagojene poletni suši in močnemu izhlapevanju v nižavju sredozemskega sveta uspevajo lovor, mirta, oleander, oljka,zimzeleni listavci, primorski bor, pinije, cipres v južni Španiji najdemo tudi pritlikave palme agave in evkaliptuse so ljudje v ta območja naselili sami zaradi uničenja gozda, sekanja in paše v preteklosti je nastala makija v Sredozemlju rastejo oljke in sadje, agrumi, kar povzroča zelo intenzivno kmetijstvo v tem delu Evrope.

DEGRADACIJA GEOGRAFSKEGA OKOLJA EVROPE

Glavni onesnaževalci okolja v Evropi so: industrija rudarstvo kmetijstvo promet naselja množični turizem onesnaženost voda onesnaženost zraka

Posledice kislega dežja

Umiranje gozdov (iglastih) povečuje kislost stoječih in tekočih voda kislost prsti življenje v vodah umira prsti manj uporabne škoda na spomenikih in pročeljih stavb

Jeziki

Prevladujejo indoevropski jeziki: germanski jeziki slovanski jeziki romanski jeziki drugi jeziki (keltski, baltski, grščina in albanščina) Neindoevropski jeziki: ugrofinščina (madžarščina, finščina, estonščina, laponščina) turščina in baskovščina

Manjšine

Poleg številnih narodov je v Evropi tudi veliko narodnih manjšin. Nekatere imajo priznane vse narodnostne pravice (nekateri tudi široko avtonomijo- Katalonci v Španiji). Ponekod je položaj manjšin precej slabši. Asimilacija manjšin.Neupoštevanje narodnostnih pravic je ponekod pripeljalo tudi do: avtonomističnih teženj (želja po večji avtonomiji) separatističnih zahtev (želja po popolni odcepitvi)

Religija

Najpomembnejša verstva v Evropi: katoliška vera protestantska vera pravoslavna vera muslimanska vera (islam) Visok je tudi delež neverujočih najbolj razširjena vera v Evropi je krščanstvo.

Razporeditev prebivalstva

Tudi Evropa je različno gospodarsko razvita: osrednja ali centralna območja (zgoščeno največ gospodarske moči, privlačna za priseljevanje ljudi) robna ali periferna območja (zaostajanje v gospodarskem in demografskem smislu)

Modra banana

Najpomembnejše evropsko osrednje območje – modra banana preko JV Anglije – držav Beneluksa, zahodne Nemčije, Švice do severne Italije. Zelo gosta poselitev, izjemna gospodarska moč, razvito in gosto prometno omrežje, vlaganja velikih multinacionalnih družb najpomembnejša evropska mesta (London, Bruselj, Amsterdam, Frankfurt, Munchen, Milano) • visoka tehnologija, • informacijska tehnologija, • trgovina, bančništvo

Sončni pas“

Širši obalni pas od SV Španije (Barcelona) do francoske sredozemske obale (Marseille) prijetnejše podnebje – sproščen način življenja splošen dvig gospodarske razvitosti, razvita univerzitetna in raziskovalna središča izboljšana izobrazbena sestava prebivalstva dobre prometne povezave

„prehodna območja“

Pomembna urbana središča kot Pariz, Berlin, Madrid, Hamburg, Rim so ostala izven omenjenih pasov velik gospodarski, kulturni pomen

„prehodna območja“

Pomembna urbana središča kot Pariz, Berlin, Madrid, Hamburg, Rim so ostala izven omenjenih pasov velik gospodarski, kulturni pomen

„robna območja“

Najbolj oddaljeni kraji Zahodne, Južne in Severne Evrope območja JV in Vzhodne Evrope

Vzroki za selitve

Politični vzroki (po koncu druge svetovne vojne, močno so se spremenile politične meje držav Evrope.zaradi poraza v vojni se je prisilno priselilo ali zbežalo na območje današnje Nemčije okoli 12 milijonov ljudi Ekonomski vzroki

Oblike priseljevanja

Azilanti in begunci ilegalni priseljenci visoko kvalificirani migranti premožni upokojenci

Etnični problemi

Etnični problemi priseljencev – avtohtono in alohtono prebivalstvo Ukinitev številnih starih delovnih delovnih mest (rudarstvo, industrija, gradbeništvo) Večja brezposelnost priseljencev večja mesta Evrope so postala izrazitomedkulturno okoljev nekaterih delih mesta, so priseljenci že v večini

Nordijske države

Islandija Danska Norveška Švedska Finska

Pribaltske države

Estonija Latvija Litva

Podnebje- države

Oceansko podnebje (Danska, obale Norveške) Gorsko podnebje (Skandinavsko gorovje) Zmerno hladno podnebje (večji del Švedske, Finska) Tundrsko podnebje (skrajni sever Skandinavije) Kontinentalno vlažno podnebje (Baltske države)

Rastje

Na skrajnem severu uspeva tundrsko rastlinstvo (nizke trave, mahovi, lišaji,pritlikave breze) značilne črede severnih jelenov južneje se razprostirajo iglasti gozdovi – tajga (večina Finske, dobršen del Švedske) pas mešanega gozda (jug Švedske in Finske, Danska in pribaltske države)

Površje Severne Evrope sestavljajo različne naravne enote:

Skandinavsko gorovje (spušča se proti vzhodu do Botnijskega zaliva) Finska plošča (rahlo valovit svet, ki jo tvorijo stare kamnine) polotok Jutlandija (ozemlje Danske) Ruska plošča (območje Pribaltskih držav)

Rude

Številna raznovrstna in bogata nahajališča rud zelo pomembna so nahajališča železove rude veliko je tudi rud barvnih in žlahtnih kovin (svinec, cink, nikelj, srebro, baker) bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina v Severnem morju

Energetski viri

Hidroenergija na Norveškem, Švedskem in Islandiji nafta in zemeljski plin na območjih Norveške in Danske termoelektrarne na jugu Finske in na Danskem jedrska energija na Švedskem in na Finskem

Poraba energije

Velika poraba energije zaradi nizkih temperatur, Veliki porabniki so: industrija aluminija na Norveškem, železarstvo na Švedskem, lesnopredelovalna industrija na Finskem in Švedskem

Zahodna evropa

Med države Zahodne Evrope prištevamo: • Irsko • Veliko Britanijo • države Beneluksa (Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg) • Francijo • k državam Zahodne Evrope prištevamo tudi Monako, ker leži znotraj Francije, čeprav ima tipične poteze Južne Evrop4

Pomorstvo in rečni promet:

Ribolov pristanišča – uvoz surovin, energetskih virov, industrijskih izdelkov (Rotterdam –nekoč največje na svetu, danes 11. na svetu) reke – lijakasti izlivi - promet plovni kanali

Kolonialni imperij

V 19. stoletju je industrializacija pripomogla k ustvarjanju velikih kolonialnih imperijev, saj so VB, Francija, Nizozemska in Belgija potrebovale tako surovine za svojo industrijo kot tržišče za svoje izdelke. največji imperij si je seveda ustvarila Velika Britanija kolonialne velesile so še do danes v bivših kolonijah ohranile svoj vpliv – VB v Commonwealtu, Francija v frankofonski skupnosti

Površje- Z

Višje dele sestavljajo stara, povečini že uravnana kaledonska in hercinska gorovja Škotsko višavje, Ardeni, Centralni masiv, Penini) in območja mladonagubanih gorovij -Pireneji in Alpe Velike kotline in nižine Pariška kotlina, nižinsko površje Nizozemske

Rastje

Bujno travniško rastlinstvo (zelena Evropa) –Irska mediteransko rastlinstvo gorsko rastlinstvo

Narodna, jezikovna in verska sestava

Germani (Angleži, Flamci, Nizozemci) Romani (Francozi, Valonci) potomci starih Keltov (Irci, Škoti,Valižani, Bretonci). Belgija: Flamci - nizozemski jezik Valonci – francoski jezik Francija: številne narodne manjšine in jeziki VB:angleščina, valižanščina, škotska gelščina, irska gelščina

Med države Zahodne Evrope prištevamo:

• Irsko • Veliko Britanijo • države Beneluksa (Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg) • Francijo • k državam Zahodne Evrope prištevamo tudi Monako, ker leži znotraj Francije, čeprav ima tipične poteze Južne Evrope

Najpomembnejša skupna značilnost je lega ob Atlantskem oceanu, kar se odraža v:

• različnih tipih obalnega površja • oceanskem podnebju • gospodarska povezanost na morje • stari industrializaciji in zgodovinskem, gospodarskem in kulturnem razvoju

Tipi obal

Klif (Irska) nizka obala (Nizozemska ) polderji

Pomorstvo in rečni promet:

Ribolov pristanišča – uvoz surovin,energetskih virov, industrijskih izdelkov (Rotterdam –nekoč največje na svetu, danes 11. nasvetu) reke – lijakasti izlivi - promet plovni kanali

Gospodarski razvoj

Konec 18. stoletja na območju Anglije bogata nahajališča premoga (stara gorovja) nahajališča železove rude številna pristanišča v 19. stoletju se je industrijska revolucija iz Anglije postopoma širila proti evropskemu vzhodu

Kolonialni imperij

V 19. stoletju je industrializacija pripomogla k ustvarjanju velikih kolonialnih imperijev, saj so VB, Francija, Nizozemska in Belgija potrebovale tako surovine za svojo industrijo kot tržišče za svoje izdelke. Največji imperij si je seveda ustvarila Velika Britanija kolonialne velesile so še do danes v bivših kolonijah ohranile svoj vpliv – VB v Commonwealtu, Francija v frankofonski skupnosti

Površje

Višje dele sestavljajo stara, povečini že uravnana kaledonska in hercinska gorovja Škotsko višavje, Ardeni, Centralni masiv, Penini) in območja mladonagubanih gorovij -Pireneji in Alpe velike kotline in nižine(Pariška kotlina, nižinsko površje Nizozemske)

Podnebje

Vpliv Atlantskega oceana (topli Severnoatlantski tok) vpliv islandskega minimuma zahodni vetrovi prinašajo vlažne zračne mase – padavine padejo ob orografskih pregradah – (Škotsko višavje, na območju Pirenejev in Alp) OCEANSKO (ATLANTSKO) SREDOZEMSKO GORSKO PODNEBJE

Rastlinstvo

Bujno travniško rastlinstvo (zelena Evropa) –Irska mediteransko rastlinstvo gorsko rastlinstvo

GOSPODARSKE IN DRUŽBENE ZNAČILNOSTI ZAHODNE EVROPE

 18. stoletje – kmetijska revolucija (povečanje kmetijske pridelave, količina pridelane hrane večja od naraščanja prebivalstva, na podeželju sprostitev delovne sile)  industrijska revolucija – iznajdba parnega stroja , uvajanje novih tehnologij, kolonialno osvajanje sveta)  19. stoletje – postopno širjenje industrijske revolucije iz VB proti vzhodu

Družbene spremembe

VB, Francija, Nizozemska in Belgija – kolonialni imperiji – osvajanje sveta  sredina 20. stoletja - nastanek Commonwealta in frankofonske skupnosti  gospodarska, politična in kulturna povezanost nekdanjih kolonij

Prebivalstvo

Z Evropa je gosto naseljena najgosteje naseljena država, tudi v svetovnem merilu je Nizozemska. (400 preb./km2) najgosteje so naseljena industrijska območja, ker sta tam močno razvita promet in trgovina. v Veliki Britaniji živi 80% prebivalstva v mestih (SLO – 50%)

Narodna, jezikovna in verska sestava

Germani (Angleži, Flamci, Nizozemci) Romani (Francozi, Valonci) potomci starih Keltov (Irci, Škoti, Valižani, Bretonci). Belgija: Flamci - nizozemski jezik Valonci – francoski jezik Francija: številne narodne manjšine in jeziki VB: angleščina, valižanščina, škotska gelščina, irska gelščina

Gostota poselitve

Gostota poselitve Gosto poseljena območja: bližina Atlantskega oceana JV Anglija S Francija, Nizozemska, Belgija Redko poseljena območja: Irska V Francija gorati deli Velike Britanije